Vlogo kapetana je obdržal tudi pri novem trenerju Zvezdanu Mitroviću, zaradi velike želje po dobrem rezultatu pa pravi, da jo jemlje še z dodatno resnostjo. Način dela črnogorskega trenerja mu je pri srcu. Igralci dobivajo ogromno informacij, ki jih v popolnosti še niso osvojili, a je Blažič prepričan, da bo iz tedna v teden bolje. Ker ga v zadnjih letih mučijo težave s hrbtom, še ne ve, ali bo tudi v prihodnje na razpolago selektorju Aleksandru Sekuliću. Več bo znanega po tem, ko se bosta pogovorila na štiri oči.

Zaradi težav s hrbtom, ki vas ovirajo že zadnjih nekaj let, ste poleti izpustili reprezentančno akcijo. Kakšno je trenutno stanje?

Ko sem bil predlansko sezono v Turčiji, sem moral zaradi tega na operacijo, lanska pa je bila izjemno naporna, saj sem igral veliko minut, tako da se je vse skupaj znova poznalo na hrbtu. Začutil sem, da se stanje slabša, po pregledih pa sem dobil nasvet zdravnikov in fizioterapevtov, da potrebujem počitek. Očitno so imeli prav, saj trenutno normalno funkcioniram in sem brez bolečin.

Pričakovati je, da boste zaradi težav s hrbtom po vsaki sezoni potrebovali počitek. Obstaja potemtakem možnost, da vas v reprezentanci več ne bomo videli?

O tem trenutno težko govorim. Vse bo odvisno od stanja, pa tudi tega, v katero smer bo šel selektor, ali se bo odločili za pomlajevanje ali ne. Zagotovo se bova pogovorila in kasneje videla, kaj in kako.

Pri Cedeviti Olimpiji je po lanski porazni sezoni po videnem zavel nov veter.

V lanski sezoni je bilo veliko stvari, ki nam niso šle na roko. Že na začetku ni bilo pravega zanosa, kar se je kasneje pokazalo tudi na igrah. To pot je vse bolj sistematsko. Imamo novega športnega direktorja, ki je izbral trenerja, skupaj pa sta sestavila moštvo. Letos nimamo nobenega izgovora in verjamem, da bomo imeli boljšo sezono ter se pokazali v precej boljši luči predvsem v evropskem pokalu.

Pri nekdanjem trenerju Simoneju Pianigianiju je bilo očitno tudi to, da se ni razvila prava kemija med igralci. Kako je s tem tokrat?

Zelo pomembno je, da se igralci med seboj ujamemo na parketu. Da pride do tega, mora biti prava komunikacija tudi izven njega. Prehitro je, da bi dal dokončne ocene, a po zdaj videnem so vsi soigralci lačni košarke, motivirani in veliko razmišljajo o tem, kako bi lahko izboljšali določene stvari na parketu. O tem pogosto teče beseda in to je zagotovo odličen nastavek, da zgradimo pravo kemijo.

Kolikšna pa je pri vsem skupaj vloga kapetana?

Mora biti glavni povezovalni člen. Opazovati mora vse soigralce, se kdaj z njimi pošaliti, tujcem dati nasvete, kje dobro jesti, kje iskati stanovanje... Pri tem se ustvarjajo medsebojni odnosi, izveš tudi kakšne osebne stvari o posamezniku in podobno. Pri 34 letih sem videl že marsikaj in po lanski sezoni imam tudi sam ogromno željo, da naredimo uspešno zgodbo, zato se delu kapetana posvečam še dodatno. Morda pri tem nisem najbolj vokalen, se pa poslužujem drugačnih stvari, s katerimi poskušam vplivati na ostale.

Se po nekaj letih v tej vlogi zdaj počutite bolj udobno?

Precej bolj udobno. Ko sem prišel v klub ob združitvi, sem bil prvič v karieri kapetan. Posledično sem bil nekoliko sramežljiv, nekatere stvari, ki sem jih videl, sem zadržal v sebi. Zdaj tega ni. Vse, kar vidim, povem, če mislim, da je to dobro za ekipo. Pri tem sem naredil velik korak naprej. Kot sem omenil, pa vseeno nisem najbolj vokalen. Bolj poskušam voditi soigralce z dejanji.

Omenili ste združitev. Je klub od takrat napredoval?

Kar se tiče organizacije in vsega, kar pride zraven, je Cedevita Olimpija danes na ravni evroligaških klubov. Nič nam ne manjka, pogoji so odlični in lahko resnično razmišljamo samo o košarki. Morda se je to v lanski sezoni izkazalo tudi kot slabo, saj sem imel občutek, da so se igralci počutili preveč udobno in se razvadili. Kljub slabšim rezultatom je bilo vse urejeno in se ni prižgal rdeči alarm, da moramo nekaj spremeniti. V klubu se sicer tudi izredno trudijo glede marketinga in iščejo inovativne načine, da privabijo navijače na naše tekme. A jasno je, da lahko največjo reklamo naredimo ravno mi z zmagami.

Kako se je spremenil način dela z novim trenerjem Zvezdanom Mitrovićem?

Vsak trener ima svoj način dela. Zvezdan je poznam po tem, da ima avtoriteto. Igralci radi vidimo, da imamo nekoga, ki verjame v svoje delo in znanje, saj mu tako precej lažje sledimo. V Evropi se je že dokazal in nenazadnje tudi osvojil evropski pokal. Verjamemo v njega, on pa v nas.

Ste osvojili že vse njegove taktične zamisli?

Ne. Dobivamo zares ogromno informacij, tudi pred evroligaškim turnirjem smo dodali določene sisteme, tako da se vsega skupaj ne da osvojiti čez noč. Veliko je gibanja, predvsem brez žoge, veliko je različnih vhodov v akcije, raznoraznih taktičnih zamisli in izpeljank. S treningi napredujemo in bolj kot se bo odvijala sezono, bolj bomo uigrani.

S 34 leti ste daleč najstarejši igralec v moštvu. Kakšen imate ob tem občutke?

Pred kratkim sem namensko preveril seznam igralcev in videl, da sem štiri leta starejši od drugega najstarejšega igralca. Ampak nič ne de. Počutim se dobro, vsem pa poskušam kljubovati na igrišču. Ko si na parketu, o tem niti ne razmišljaš. Še najbolj leta občutim pri tem, da moram narediti več stvari pred in po treningih, saj je skrb za telo zdaj še toliko bolj pomembno.

Zdaj že nekoliko bolj poznate sestavo moštev v ligi ABA in evropskem pokalu. Kje vidite Olimpijo?

Z Dubajem je liga ABA dobila na kakovosti. Z Budućnostjo smo že igrali in se prepričali, da je močna, izstopata tako ali tako Crvena zvezda in Partizan. Cilj je, da vsem tem ekipam konkuriramo. Tudi evropski pokal bo kakovosten. Kaj preveč o ciljih ne bi govoril, saj se potem hitro vse podre. Jasno je le, da bomo krenili na vsaki tekmi po zmago. Nadejamo se uspešne evropske sezone.

Bili ste na poslovilni tekmi Gorana Dragića in tekmi ob 60-letnici Dražena Petrovića. Kakšni so bili občutki?

Srečo sem imel, da sem dolgo časa igral z Goranom v reprezentanci, zato sem na njegovo poslovilno tekmo prišel z veseljem. Lepo se je družiti s takimi velikani evropske in svetovne košarke. Kakor koli obrnemo, smo vsi košarkarski navijači in je bilo nekaj posebnega, ko lahko spregovoriš z Nikolo Jokićem, Dejanom Bodirogo... Moram priznati, da sem kar nekajkrat dobil kurjo polt. Vsi so bili odprti in brez težav odgovorili na kakšno vprašanje. Tudi dogodka v Zagrebu se bom spominjal za vedno. Na obeh tekmah sem na dresih zbral podpise vseh nastopajočih, kar je zagotovo lep spomin, ki bo ostal za vedno.