Po reprezentančnem premoru se nadaljuje večina evropskih klubskih tekmovanj, Cedevita Olimpija pa bo na delu že danes, ko v 9. krogu evropskega pokala v Stožicah ob 18.30 gosti Slask. Ljubljančani so v nizu šestih zaporednih zmag, novo pa pričakujejo tudi proti poljskemu moštvu, ki se sicer dviguje v formi. Kot je to že v navadi, imajo v zmajevem gnezdu težave s poškodbami. Novinec Ognjen Jaramaz bo moral na debi v dresu Olimpije počakati šest do osem tednov, saj si je na tekmi med Srbijo in BiH poškodoval mečno mišico. Luka Brajković je pozdravil poškodbo gležnja, a ga je zdelala bolezen, tako da bo proti Slasku skoraj zagotovo odsoten, se pa v postavo po besedah trenerja Zvezdana Mitrovića vrača William McNair.
O reprezentančnem premoru.
Dan pred tekmo s Slaskom smo se prvič zbrali vsi, tudi tisti, ki so imeli reprezentančne obveznosti, torej Radović, Cerkvenik, Kennedy in Škara. To za pripravo na resno ekipo Slaska ni dovolj. Ne bomo stoodstotni, a bomo vseeno krenili po zmago. Slask se dviguje, nazadnje je premagal Bahčešehir v evropskem pokalu, tako da nas čaka zahteven izziv. Med reprezentančnim premorom sem bil odsoten tudi sam, saj sem zbolel in se na treninge vrnil šele v torek. Tisti, ki so bili tu, so delali s pomočniki in dvigovali fizično pripravljenost.
O novincu Ognjenu Jaramazu.
To je igralec na poziciji ena in dva, ki smo ga iskali. Žal je očitno tako, da se letos vsak, ki pride na novo, najprej poškoduje. Manjkal naj bi šest, sedem tednov. Ga bomo pa v nadaljevanju sezone krvavo potrebovali.
O vrnitvi Brajkovića in McNaira.
Žal je Brajković po vrnitvi po poškodbi gležnja zbolel in je šele v sredo naredil prvi trening, tako da ni realno, da bi igral proti Slasku. Bo pa v postavi McNair. V decembru imamo nor ritem tekem, zato nam bo v rotaciji prav prišel vsak igralec.
O Slasku.
Slask ima izjemne branilce s Kadrejem Grayjem in Noahom Kirkwoodom na čelu. Na krilih imajo dobre strelce, ki veliko tečejo, na poziciji štiri skočne atlete in na poziciji pet igralca iz naših prostorov, Srba Stefana Đorđevića, ki je igral odlično proti Bahčešehirju, ter košarkarja iz BiH Ajdina Penavo. Gre za raznovrstno ekipo z izkušenim latvijskim trenerjem Ainarsom Bagatskisom.
O tem, ali razmišljajo o prvem ali drugem mestu v skupini, ki pomeni neposredno uvrstitev v četrtfinale.
Borimo se in ne gledamo predaleč v prihodnost. Vemo, kakšni so naši cilji. Osredotočamo se na vsakega nasprotnika, ki je naslednji na vrsti, in to nam zaenkrat prinaša rezultate. Smo čvrsto na realnih tleh, po dobrem začetku sezone nismo poleteli. Zdaj nas čaka serija težkih tekem. Nekako moramo preživeti december, januarja bo potem lažje. Imamo prave igralce, ki so delavni. Tisti, ki so bili v reprezentancah, so nemudoma po prihodu poprijeli za delo, nihče ni iskal izgovorov.
O Mihi Cerkveniku in Roku Radoviću, ki sta imela pomembni vlogi v slovenski reprezentanci.
Miha je imel na obeh tekmah pomembno vlogo, Rok pa je imel pred odhodom v reprezentanco začetek pljučnice. Kašljal je kri, a se je vseeno odzval in igral proti Švedski. Vsa čast mu za to. Tudi Miha je imel težave s prstom. Marsikdo bi ob manjši težavi odpovedal nastop za reprezentanco. Onadva nista, kar govori veliko o njima.
O Alekseju Nikoliču, ki ni bil del reprezentance.
Odločili smo se za terapije, saj ima težave s hrbtom. To je ta nehumanost zaradi kvalifikacij za velika reprezentančna tekmovanja. Igralci so poškodovani, a se jim je vseeno težko odpovedati igranju za državo. V reprezentanco Črne gore nikoli ne bi klical igralca, ki ima zdravstvene težave, tudi če bi ga bolel samo noht. Igralci živijo od klubov, ne reprezentanc. Poglejte Jaramaza, poškodoval se je na tekmi Srbije in nam nekaj časa ne bo na voljo. Od prvega dne, ko je Mednarodna košarkarska zveza Fiba uvedla nov sistem kvalifikacij za velika tekmovanja, sem rekel, da je to nehumano in nekaj najslabšega, kar bi lahko sprejeli. Igralci nimajo premora niti poleti, posledica pa je morje poškodb, ki jih vidimo zdaj. Neverjetno je, kako je vsem vseeno za zdravje igralcev. Vse skupaj je grozno.
