Lewis Hamilton, ki je večino svojih uspehov dosegel v bolidu Mercedesa v letih 2014–2020 (šest naslovov svetovnega dirkaškega prvaka, enega je dosegel še z McLarnom leta 2008), je zadnja leta, posebej po v zadnjem krogu izgubljenem prvenstvu 2021, utonil v povprečje, pa ne toliko dirkaško – večino krivde za njegov delni zaton je pripisati popolni nekonkurenčnosti Mercedesa v zadnjih treh sezonah, ko je v tem tekmovanju prevladoval Nizozemec Max Verstappen. Zato je Hamilton takoj sprejel vabilo Ferrarija za prestop, kamor ga je zvabil predvsem vodja moštva Fred Vasseur, s katerim je Hamilton leta 2006 osvojil naslov prvaka v formuli 2 in se katapultiral v formulo 1, kjer ga je prevzel McLaren in ga že čez dve leti pripeljal do naslova prvaka.
Hamilton je te dni pred prihodom v Maranello dejal, da je v karieri dosegel bistveno več, kot je sam kadarkoli pričakoval – je namreč rekorder v skorajda vseh izmerljivih kategorijah dirkanja v tem razredu, od števila naslovov svetovnega prvaka do števila zmag in štartov z najboljših položajev in v vsem, kar si statistiki lahko izmislijo – ampak da bi mu nekaj manjkalo, če bi šel v pokoj, ne da bi prej kakšno sezono oddirkal še za Ferrari.
Njegov prihod v Maranello je bil spektakularen sam po sebi, kar dokazujejo tudi fotografije; danes ga je v meglenem jutri na ravnicah Emilie Romagne čakala nepregledna množica ljudi, ki so želeli videti njegovo premierno vožnjo na tovarniški stezi; dogodek je v živo prenašala tudi italijanska tv postaja Sky Sport. No, zdaj je led prebit, začenjajo se testiranja z rdečim konjičkom, ko bomo že kmalu videli, kako hiter je Hamilton v tem avtu, marca pa se itak začenja nova sezona svetovnega prvenstva. V kateri Italija od Hamiltona, kot rečeno, ne pričakuje nič drugega kot naslov svetovnega prvaka med posamezniki. In ker s kolego Charlesom Leclercom tvorita ubijalski dirkaški tandem, bo seveda tudi »zahteva« navijačev po konstruktorskem naslovu Ferrarija kmalu na dnevnem redu.
