Čeprav je FIS po štirih zimah ruskim in beloruskim tekačem pod določenimi pogoji omogočila vrnitev na mednarodna tekmovanja, 29-letnega Aleksandra Bolšunova ni med tistimi, ki so dobili dovoljenje za nastop v nevtralnem statusu. Njegovo prošnjo je zavrnila 13. novembra, odločitev pa je ruska smučarska zveza ostro obsodila. Njen predsednik Dmitrij Sviščov jo je označil za politično in napovedal pritožbo na Mednarodno športno razsodišče (CAS). Po navedbah ruske zveze pritožbo že pripravljajo, FIS pa razlogov za zavrnitev ni javno pojasnila.

Za tekača, ki je v nekaj letih postal eden najuspešnejših svoje generacije, je to nov udarec. Bolšunov je na olimpijskih igrah osvojil devet kolajn, od tega tri zlate, štiri srebrne in dve bronasti. V Pekingu leta 2022 je bil eden osrednjih junakov ruskega nastopa, saj je zmagal v skiatlonu, štafeti in na skrajšani tekmi na 30 kilometrov. Na svetovnih prvenstvih je zbral osem kolajn, med njimi eno zlato, v svetovnem pokalu pa dosegel 28 zmag in se še 34-krat uvrstil na zmagovalni oder. Dvakrat je osvojil tudi skupno razvrstitev svetovnega pokala in dvakrat Tour de Ski.

Njegova zadnja sezona v svetovnem pokalu je bila 2021/22, ko je v skupnem seštevku svetovnega pokala končal na drugem mestu. Nato je ostal brez svetovnih prvenstev v Planici in Trondheimu ter olimpijskih iger v Milanu in Cortini d'Ampezzo. Izgubil je tudi možnost nadaljevanja dvobojev z Norvežanom Johannesom Hoesflotom Klaebom, svojim največjim tekmecem zadnjih let. Bolšunova sta odlikovali vzdržljivost in moč, Klaeba eksplozivnost in zaključni sprint. Norvežan je oktobra letos izrazil željo, da bi se Rus vrnil na mednarodno prizorišče.

Od razočaranja do novih ciljev

Aleksander Bolšunov je sprva verjel, da bo izključitev kratkotrajna. Poleti 2022 je še pričakoval, da bodo ruski tekači lahko nastopili na svetovnem prvenstvu v Planici. »Za nas so glavne tekme mednarodne, svetovna prvenstva. Tam moramo tekmovati,« je takrat povedal za ruski športni portal sports.ru. Ko je postalo jasno, da Rusija ne bo smela nastopiti, je spremenil ton. Svetovno prvenstvo je označil za »umazano tekmovanje« in menil, da je bolje tekmovati doma, kjer jih čakajo odlična tekmovanja. Dodal je, da človek sčasoma pozabi, da ne nastopa na mednarodnih tekmah.

110

posamičnih nastopov je Aleksander Bolšunov zbral v svetovnem pokalu med letoma 2017 in 2022. Dosegel je 28 zmag, 12 drugih in 19 tretjih mest. Dvakrat je bil tudi skupni zmagovalec svetovnega pokala (2019/20 in 2020/21).

17

kolajn je Aleksander Bolšunov osvojil na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih. Devet jih je osvojil na olimpijskih igrah (tri zlate, štiri srebrne in dve bronasti), osem pa na svetovnih prvenstvih (ena zlata, šest srebrnih in ena bronasta).

Z leti je postajalo vse bolj očitno, da domača tekmovanja ne morejo nadomestiti svetovnega pokala, svetovnih prvenstev in olimpijskih iger. Marca 2025 je Bolšunov na vprašanje, kako se pripravlja na tekmovanja brez možnosti nastopa na olimpijskih igrah, odgovoril precej drugače: »Če ne bo olimpijskih iger, zakaj bi treniral in tekmoval? Za vse ruske tekme? Ne, hvala.« Poudaril je, da potrebuje nastope na svetovni ravni, saj želi trenirati zato, da bi bil najboljši na svetu.

Spomladi letos je bil njegov pogled bolj optimističen. Na forumu Znanje je dejal, da si v letih izključitve ni zastavljal visokih ciljev, zdaj pa želi na mednarodnem prizorišču osvojiti še nekaj naslovov in dokazati, da močan športnik ostane močan ne glede na okoliščine. Novo rusko sezono je začel z zmago v sprintu v prosti tehniki v Hanti-Mansijsku, 11. novembra pa zmagal še na desetkilometrski tekmi v prosti tehniki. Toda domače zmage ne odgovarjajo na vprašanje, kako konkurenčen bi bil v svetovnem pokalu.

V senci ruske oblasti

Športna pot Bolšunova se je začela v vasi Podivotje v Brjanski oblasti, nedaleč od ukrajinske meje. Na smuči ga je pri treh letih postavil oče Aleksander, s katerim je pozimi hodil v bližnji gozd. Oče mu je pripravljal smučarske proge, sprva tudi s kratkim krogom ob domu, na katerem je lahko treniral kadar koli. Bolšunov ga je pozneje označil za svojega vzornika in poudaril, da ima za njegove uspehe ogromne zasluge. Pri štirinajstih letih je začel trenirati v športni šoli v Brjansku pod vodstvom Nikolaja Nehitrova, nato pa se je postopoma prebil v rusko mladinsko reprezentanco.

Pozneje je bil povezan tudi z ruskimi državnimi strukturami. Bil je športni inštruktor v športni ekipi poveljstva Uralskega okrožja Rosgvardije, ruske nacionalne garde, ki je podrejena neposredno predsedniku Vladimirju Putinu. Leta 2022 mu je direktor Rosgvardije Viktor Zolotov podelil čin stotnika.

Več vprašanj pa odpira njegova navzočnost na velikem zborovanju 18. marca 2022 na moskovskem stadionu Lužniki, kjer je Putin ob obletnici priključitve Krima nagovoril množico. Med športniki na odru je bil tudi Bolšunov, prireditev pa je potekala v znamenju podpore ruski politiki le nekaj tednov po začetku invazije na Ukrajino. Pred tem je sicer dejal, da bi moral šport povezovati ljudi in služiti miru.

Primer Bolšunova odpira vprašanje, po kakšnih merilih mednarodne športne organizacije presojajo posamezne športnike, kako jasna so ta merila in ali za vse veljajo enako. 

Priporočamo