Po Heleni Javornik, ki je bila ob koncu športne poti omadeževana z dopingom, ima slovenska atletika znova vrhunsko tekačico na dolge proge. Klara Lukan je lastnica številnih državnih rekordov. Na stezi na 2000, 3000 in 5000 m, na cesti pa na 5 in 10 km, kjer je februarja v Castellonu tekla 30:26 in le za pet sekund zaostala za evropskim rekordom legendarne Britanke Paule Radcliffe. Širša javnost je 23-letno atletinjo spoznala lani na evropskem prvenstvu v Rimu, kjer je v teku na 10.000 m v odločnem teku zasedla peto mesto. Šentjernejčanka se veliko posveča tudi cestnim tekom, kjer je pred dnevi dosegla svoj največji uspeh. Na prvem evropskem prvenstvu v cestnih tekih v Bruslju in Leuvenu je namreč osvojila svojo prvo člansko kolajno na velikih tekmovanjih, potem ko je bila s časom 31:26 v teku na 10 km tretja. Srebrno kolajno Eve Dietrich je zgrešila za sekundo, medtem ko je bila evropska prvakinja Italijanka Nadia Battocletti (31:10).
O uspehu v Belgiji.
Leta 2019 sem osvojila svojo prvo evropsko mladinsko kolajno, odtlej pa si pridobila številne izkušnje, brez katerih bi mi bilo na velikih tekmovanjih precej težje. Prvenstva imajo svojo težo in se ne morejo primerjati z mitingi. Ker sem med vsemi prijavljenimi tekačicami letos dosegla najboljši čas, sem v podzavesti čutila dodatni pritisk. Od starta sem šla naprej odločno. Z Italijanko sva diktirali tempo. Želela sem si, da bi strli tekmice, a nama to ni uspelo. Konkurenca je bila močna, zato sem se v zadnjih treh kilometrih znašla v stiski. Zavedala sem se, da bom morala od sebe iztisniti prav vse, če bom želela osvojiti kolajno. Zato jo še toliko bolj cenim, saj sem si jo res priborila. Štiristo metrov pred ciljem mi je trener zakričal, da je sedaj moj trenutek, da moram iztisniti od sebe vse. To sem res storila in se veselila svojega največjega uspeha.
O ciljih v sezoni.
Sezono sem začela zelo dobro in sem zelo motivirana za nadaljevanje. S tekmo v Belgiji sem dosegla vrhunec cestne sezone, v nadaljevanju pa se bom posvetila stadionski atletiki. Natančnega načrta še nimam. Predvsem se bom posvetila teku na 5000 m ter občasno na 10.000 m. Ker sem zadnje leto študentka (zaključuje magistrski študij na mednarodnem poslovanju Ekonomske fakultete v Ljubljani, op. p.), bom prvič v karieri nastopila tudi na univerzijadi. Vrhunec sezone bo svetovno prvenstvo na prostem v Tokiu, kjer bom, kot vse kaže, nastopila na 5000 in 10.000 m.
O evropskem ekipnem prvenstvu, ki bo konec junija v Mariboru.
To bo vrhunec sezone na slovenskih tleh, ki se ga zelo veselim. Ekipne tekme imajo poseben čar, saj smo atleti sicer odvisni sami od sebe. Na teh tekmah je posebno vzdušje, saj lahko nekaj dosežemo le s skupnimi močmi. Zelo se veselim tekmovati pred domačim občinstvom, ki nas bo gotovo dvignilo. In nam dalo dodatni zagon. Še posebej zato, ker nam je predlani zmanjkalo čisto malo, da bi napredovali v višji rang tekmovanja. Storila bom vse, da bom Sloveniji v svojih disciplinah doprinesla lepo število točk.
O slovenskem rekordu na 10.000 m ter nastopih v polmaratonu in maratonu.
Na cesti sem tekla več kot pol minute hitreje od rekorda na 10.000 m, kar pomeni, da ga imam v nogah in bi ga definitivno rada tudi dosegla. Prepričana sem, da lahko tudi na stezi tečem pod 31 minutami. Kar zadeva nastope v polmaratonih in maratonih, bodo še malo počakali, saj imam še veliko ambicij na stezi, kjer imam veliko prednosti v vzdržljivosti, ki mi bo nekoč prišla prav tudi na daljših razdaljah.
O pogojih za trening in finančnih sredstvih.
Zelo sem hvaležna za vso podporo, ki jo imam na svoji poti. Podpisano imam pogodbo z Atletsko zvezo Slovenije, imam nekaj osebnih sponzorjev, opremljevalca, zaposlena pa sem tudi v Slovenski Policiji. Vse to mi omogoča dober trening, ki je vsako leto bolj profesionalen. Večkrat letno hodim na višinske priprave. Letos sem bila že dvakrat, pa smo šele sredi aprila, kar je velik doprinos k napredku, ki ga kažem na tekmovanjih.
