Ko se je marca pred petimi leti zaradi svetovne zdravstvene krize ustavil svet, je bila vodilna alpska smučarka v svetovnem pokalu Federica Brignone. Ohranila je prednost pred Mikaelo Shiffrin, ki je izpustila veliko tekem zaradi smrti očeta, kljub temu pa je Američanka napovedala vrnitev na zadnje tekme svetovnega pokala. Ni jih dočakala, Italijanka pa se je veselila največjega uspeha – osvojitve velikega kristalnega globusa. Le-tega je čakala nekaj tednov. Na dan, ko so ji ga s pošto dostavili domači v La Salle v dolini Aosta, je opravila tudi intervju za Dnevnik. Tedaj nam je poslala svoje fotografije s svetim gralom, kot najprestižnejšo lovoriko imenujejo v alpskem smučanju, ki smo jih objavili med prvimi na svetu.
Obrnilo se je v njeno korist
Pet let kasneje je 34-letna Italijanka ponovila uspeh ter drugič v karieri postala skupna zmagovalka svetovnega pokala. Tekmice je ugnala prepričljivo, saj je najbližja zasledovalka Lara Gut-Behrami za njo zaostala za več kot 300 točk. Dosegla je kar deset zmag svetovnega pokala, pet v veleslalomu, tri superveleslalomu in dve v smuku. Najboljša je bila tudi v skupnem seštevku veleslaloma, kjer se je do finala v Sun Valleyju za mali kristalni globus borila z Novozelandko Alice Robinson, in prvič v karieri tudi v smuku. Ker je pred leti osvojila tudi kristalna globusa v superveleslalomu in alpski kombinaciji (skupaj jih je osvojila pet), je dokazala, kako vsestranska smučarka je. V zadnji sezoni sicer ni tekmovala v slalomu, saj se je posvetila preostalim trem disciplinam. A je v preteklosti večkrat dokazala, da ji vijuganje med slalomskimi količki še zdaleč ni tuje, zato je nekaj svojih najodmevnejših rezultatov dosegla tudi v kombinaciji.
»Ne morem verjeti, kako neverjetna sezona je za mano. Ponosna sem, da sem ostala v odlični formi do samega finala. Pravzaprav niti ne vem, kako mi je to uspelo. Očitno sem delala nekaj prav že več let, letos pa se je vse obrnilo v mojo korist,« se je veselila Federica Brignone, ki je sijajno sezono kronala tudi z naslovom svetovne prvakinje v veleslalomu in podprvakinje v superveleslalomu. Presrečna je bila tudi njena mama Maria Rosa Quario, ki je v zadnjih letih v pokoju. Dočakala ga je kot vrhunska alpska smučarka in v nadaljevanju kariere strokovna komentatorka tekem svetovnega pokala in največjih tekmovanj v alpskem smučanju.
Do uspehov z mirnostjo
Da so izkušnje najdragocenejša vrednota, ki jo prinesejo leta, je Federica Brignone potrdila z naslednjo izjavo po koncu sezone: »Alpsko smučanje je precej bolj stresno za vse, ki nas gledate, kot za same tekmovalce. Če želiš v športu doseči odmeven rezultat, moraš ostati miren. Če preveč razmišljaš, boš težko prečkal ciljno črto, kot si si želel, ali že prej storil napako. Z leti sem se naučila, da je na koncu vse odvisno od mene. Naučila sem se obvladovati sebe ter se hkrati pritiskati do skrajnih meja. V njih se dobro znajdem in to je pogoj za doseganje vrhunskih rezultatov.«
Italijanka bo imela v času aktivne športne poti velik privilegij, da se bo lahko za olimpijske naslove pomerila pred domačimi navijači. V Cortini d'Ampezzo bo napadala svojo četrto olimpijsko kolajno, prvo zlato. Po numerološkem zaporedju naj bi jo dosegla v veleslalomu, kjer je bila leta 2018 v Pjongčanku tretja, štiri leta kasneje pa v Pekingu druga. Ker je vse boljša tudi v obeh hitrih disciplinah, bo kandidatka za odličje tudi v superveleslalomu in smuku, čeprav naj bi šli v Dolomitih obe hitri disciplini bolj na roko mojstricam drsenja, med katere sodi tudi Ilka Štuhec.
Do globusa po uvodnih dveh veleslalomskih odstopih
Pri moških ni dileme, kdo je najboljši alpski smučar na svetu. Četrtič zapored je veliki kristalni globus dvignil Marco Odermatt, ki je bil drugo leto zapored najboljši tudi v veleslalomskem, smukaškem in superveleslalomskem seštevku. Čeprav je za njim odlična sezona, pa je po številu zmag krepko zaostal za preteklima, ko jih je zbral kar 13. V minuli zimi se je na najvišjo stopničko povzpel osemkrat, in sicer po trikrat v veleslalomu in superveleslalomu ter dvakrat v smuku. Tako v bazični disciplini alpskega smučanja kot v obeh hitrih je 27-letni Švicar dobil veliko konkurenco predvsem v rojakih. V zadnjem delu sezone je v tehničnih disciplinah kraljeval Loic Meillard, v kraljevi disciplini pa mu je precej lovorik odvzel Franjo von Allmen.
»Če želite od mene slišati, da nisem najbolj zadovoljen s sezono, prejel pa sem štiri kristalne globuse, potem boste razočarani. Nad svojo sezono sem navdušen. Največkrat so me premagovali rojaki, s katerimi smo veliki prijatelji, se največ družimo ter potujemo po svetu. Njihovih uspehov se veselim vsaj toliko kot svojih,« je izpostavil Marco Odermatt. »Najbolj mi bo v spominu ostal letošnji veleslalomski globus. Na prvih dveh tekmah sem namreč odstopil, tako da so mi tekmeci krepko ušli. Prvo mesto v skupnem seštevku pa sem si zagotovil že pred zadnjo tekmo, kar je bilo izjemno.«
