Še največ je kot klubskemu trenerju na tujem uspelo zdajšnjemu slovenskemu selektorju Matjažu Keku, ki je v Reki prebil dobrih pet let, nekaj reškega potrpljenja pa je bil deležen tudi Simon Rožman, ki je tamkaj preživel dobro leto, zdaj pa se poskuša v Sarajevu. Pozabiti ne gre niti na Luko Elsnerja, ki je lani z Le Havrom osvojil drugo francosko ligo in letos dobro nastopa v prvi. Zagotovo je na neki način lažje voditi reprezentanco kot klub, saj imaš manj tekem in manj obremenjujoč vsakdan, seveda pa tudi manjšo možnost vplivanja na igralce, ki jih imaš na voljo samo nekajkrat letno. Tudi Primožu Glihi, ki se mu v slovenskem klubskem nogometu doslej ni uspelo dokazati, gre na klopi reprezentance Kosova dobro, odločitev, da je sprejel priložnost voditi Kosovarje in ne Kosovce, kot je slišati govoriti komentatorje, pa je bila pametna. Itak so bili že pred njegovim prihodom v vzponu.

Izmed reprezentančnih tekem, ki se obetajo konec tedna, se posvetimo zgolj obračunu naših s Finci. Gre za povratno tekmo po porazu z 0:2, v katerem se je potrdilo, da je Finska, ki je na svetovni lestvici Fife na 54. mestu, vsaj enakovredna nogometna postrojba kot Slovenija, ki na taisti lestvici zaseda 59. mesto. Na prvi tekmi Slovenija ni bila brez priložnosti, a jih ni izkoristila, obenem pa je prejela dva gola, ki bi ju vratar lahko ubranil. Ob Janu Oblaku v golu se lahko nadejamo kake obrambe več, upati gre tudi na gol, a najbolj legitimno pričakovanje je remi za stavniško kvoto 3,30, v kombinaciji z goli na obeh straneh pa 4,75.