Rezultati zadnjega leta, morda celo kakšnega meseca več, kažejo, da je razpon med kvaliteto namiznega tenisa na Kitajskem in preostankom sveta manjši, kot je bil zadnja desetletja. Največ zaslug za to imajo Japonci, ki se na turnirjih ponašajo s številnimi vrhunskimi igralci, med njimi pa prednjači Tomakazu Harimoto. Tudi evropski namizni tenis se vse bolj približuje Kitajcem. Na lanskih olimpijskih igrah sta srebrno in bronasto ekipno kolajno osvojili Švedska in Francija, ki sta ob Nemčiji daleč največji evropski reprezentančni velesili.
V omenjenih državah je namizni tenis izjemno popularen, v Franciji in na Švedskem pa velja za športno panogo, o kateri se govori dnevno. Za to sta v Franciji najbolj zaslužna brata Lebrun, Felix in Alexis, na Švedskem pa je namiznoteniški kralj 23-letni Truls Moregard. Šved navdušuje na vsakem koraku. Ljubitelji namiznega tenisa občudujejo njegovo vsestransko igro, drugi so na družbenih omrežjih dnevno na tekočem z njegovim življenjem, najbolj popularen pa je pri dekletih, saj bi si ga za tasta želela vsaka švedska mati.
Po napredek v Azijo
Truls Moregard je bil od otroških let izjemno obetaven namiznoteniški igralec. Družina je sledila njegovemu razvoju, zato se je pri njegovih dvanajstih leti preselila v Eslöv, kjer je imel boljše pogoje za trening. Pred devetimi leti je začel zbirati mednarodne lovorike, ko je postal evropski kadetski prvak ter osvojil turnir najboljših desetih evropskih igralcev. Leta 2018 je tekmoval na mladinskih olimpijskih igrah v Buenos Airesu, kjer se je precej mlajši od tekmecev uvrstil v četrtfinale. Leto prej in kasneje je bil svetovni mladinski podprvak, leta 2019 pa evropski mladinski prvak. V nadaljevanju športne poti je bil njegov razvoj bliskovit, saj je šampionsko preskočil v člansko konkurenco.
Tako kot so Švedi v zlatem obdobju namiznega tenisa z Janom Ovejem Waldnerjem, Jörgenom Perssnom, Mikaelom Appelgrenom in drugimi velemojstri iskali znanje v Aziji ter se učili od Kitajcev, kasneje pa jih premagali, je šel zgodaj v svet tudi Moregard. Pri rosnih 17 letih, ko je leta 2019 prvič postal članski prvak Švedske, je iz Eslöva prestopil k Saitami na Japonsko. Predlani je igral za Lexuan Sports Group in tekmoval v kitajski superligi. V Aziji je postal eden najprepoznavnejših evropskih športnikov, ki se ne ukvarjajo z ekipno športno panogo.
Krizo reševal na treningu z Darkom Jorgićem
Svoj izjemen potencial je potrdil leta 2021, ko se je na svetovnem prvenstvu v Houstonu presenetljivo uvrstil v finale, v katerem je priznal premoč dolga leta prvemu igralcu sveta Fanu Zhendongu. Na svetovni lestvici se je prebil do tretjega mesta. Prvič je padel v krizo predlani, ko je na svetovni lestvici krepko nazadoval, tudi zaradi spremenjenih pravil, ki jih je v nasprotju s Švedi odlično preučila slovenska selektorica Andreja Ojsteršek Urh in poskrbela, da se podoben padec ni pripetil najboljšemu slovenskemu igralcu Darku Jorgiću. Moregard je na močnih mednarodnih turnirjih izgubljal v uvodnih krogih. V upanju na boljše čase je skušal izkoristiti vsak trenutek natrpanega urnika. Enega takšnih sta delila z Darkom Jorgićem, ko se je Hrastničan ob spremstvu Jožeta Urha decembra predlani za nekaj dni odpravil na trening v Eslöv.
Nekaj mesecev kasneje se je Moregard znova pokazal v najlepši luči. Na olimpijskih igrah v Parizu je v šestnajstini finala pripravil največje presenečenje olimpijskih turnirjev v zgodovini (namizni tenis je olimpijski šport od leta 1988 v Seulu) ter izločil prvega favorita za naslov, Kitajca Wanga Chuqina. »Odlično sva se pripravila na dvoboj. Trulsu sem dejal, da je tudi kitajski tekmec podobno kot on v novem položaju, da prvič tekmuje na največjem tekmovanju ter nosi težo celotnega naroda, ki od njega pričakuje zlato olimpijsko kolajno,« je po dvoboju v daljšem intervjuju za Dnevnik med drugim dejal švedski selektor in nekdanji svetovni prvak Jörgen Persson. Moregardova zmagovita pot v Parizu se je končala šele v finalu, ko je vnovič klonil proti Fanu Zhendongu ter postal olimpijski podprvak.
Po potezah in igri spominja na Jana Oveja Waldnerja
Enega svojih najlepših športnih trenutkov v karieri je Truls Moregard doživel avgusta letos v Malmöju, kjer je osvojil turnir serije WTT grand smash, kar mu je uspelo kot prvemu evropskemu igralcu v zgodovini. Njegova zaključna točka proti Kitajci Linu Shidongu bo ostala v večnem spominu ljubiteljev bele žogice, saj je bila ena najatraktivnejših v vsem letu. »Izpolnil sem sanje. Osvojil sem eno največjih lovorik pred domačimi gledalci. In to na kakšen način! Noro, nepozabno, večno,« je komentiral svoj uspeh Truls Moregard.
Svoje osnovno poslanstvo 23-letni Šved kaže v dvorani. Njegova igra spominja na zlate čase najboljšega evropskega igralca vseh časov Jana Oveja Waldnerja, ki je, mimogrede, velik občudovalec mladega Šveda. Goji zelo raznovrstno in nepredvidljivo igro, s katero tekmecem lomi ritem, hkrati pa je vse bolj agresiven. Poseben je njegov lopar, ki ni okrogel in je edinstven v svetu namiznega tenisa. Razvil ga je z opremljevalcem Stigo in nosi njegovo ime.
Kariera trofejnega Šveda je povezana tudi z Darkom Jorgićem. Pred tremi leti sta v Montreauxu odigrala izjemno kvaliteten in izenačen finale turnirja najboljših 16 evropskih igralcev, dvoboj pa je dobil Slovenec, ki je kasneje turnir osvojil trikrat zapored, letos pa je bil finalist. Lani sta bila tudi klubska soigralca pri Saarbrücknu ter se veselila naslova evropskih klubskih prvakov, potem ko je Truls Moregard za sloviti nemški klub igral le mednarodne tekme.
