Formo je stopnjeval v Kvitfjellu, bil na prvem smuku 19., na drugem pa celo sedmi ter minimalno zgrešil uvrstitev v finale svetovnega pokala v Sun Valleyju. V olimpijsko sezono se odpravlja z višjimi pričakovanji, toda o rezultatih ne želi govoriti na glas. Zadovoljen je s pripravami na olimpijsko sezono, ki jih je skupaj s slovensko reprezentanco dvakrat opravil v Južni Ameriki in na evropskih ledenikih. Superveleslalomske sezone v Copper Mountainu ni začel po željah in še vedno čaka svoje prve točke v tej disciplini. Smukaško bo začel v petek v Beaver Creeku, kjer bo prvi smuk nove sezone.
Lani ste v svetovnem pokalu naredili velik napredek in se na tekmi svetovnega pokala prvič uvrstili med najboljšo deseterico. Je v olimpijski sezoni mogoč še večji preskok?
Seveda je. V to verjamem in za to treniram. Počutim se zelo dobro, to pa je posledica napredka v pripravljalnem delu sezone. Zelo sem napredoval v superveleslalomu, kjer sem imel v preteklih sezonah težave. V smuku sem se prebil znotraj elitne trideseterice. Boril se bom, da bom v njej tudi ostal. Cilj pa bom izpolnil le z dobrimi rezultati in uvrstitvami med dobitnike točk.
Čutite, da ste tudi v smuku
naredili korak naprej?
Napredek v smuku in superveleslalomu je vzajemen. Verjamem, da bom z boljšim superveleslalomskim zavojem boljši tudi v smuku. Napredoval sem v tehničnem znanju, zadovoljen pa sem tudi z materialom, saj sem naredil nekaj sprememb, ki se na treningu kažejo kot dobre. Manjše težave sem imel le v prvem delu priprav v Čilu, kjer se mi je zaradi tesnega čevlja vnela noga, zato sem treniral s stisnjenimi zobmi. A smo težave z opremljevalcem odpravili.
Kje je glavni razlog za napredek
v tehničnem znanju?
Glavni razlog so izkušnje in več presmučanih kilometrov. Leta prinesejo izkušnje. Precej več sem treniral veleslalom, kar mi zelo ustreza. Velik premik sem storil tudi v psihološki pripravi, saj verjamem, da sem lahko konkurenčen tudi v tehničnih postavitvah. To se je med pripravami najbolj videlo v Pitztalu, kjer sem imel v preteklosti na strmih delih veliko težav, letos pa sem smučal povsem drugače.
Vaš trener Aleš Brezavšček pravi, da je konkurenca na treningu v ekipi odlična. Ste bili kdaj najhitrejši?
Ne bi se rad hvalil, toda na ravninskih delih me težko prehiti kdo od Slovencev. Ko pa je kakšen tehnični del več, odstopa Miha Hrobat. Svoj napredek čutim v tem, da sem na tehnično zahtevnejših delih prog zmanjšal razliko za Miho. Zdrava konkurenca nas izboljšuje in nam krepi samozavest.
Kakšne rezultatske cilje imate
v tej sezoni?
Na vsaki tekmi si želim pokazati svoje najboljše smučanje in postopno napredovati. V tem primeru bom pripotoval na olimpijsko preizkušnjo v Bormio dobro pripravljen. Če bom še zdrav, bom lahko napadel visoko uvrstitev.
Omenjate zdravje. Ali med treningi in tekmami kdaj razmišljate,
da boste ob morebitnem padcu lahko zaključili sezono, morda
še kaj hujšega?
Če si na smukih in superveleslalomih na progi pazljiv, si po mojem mnenju še bolj ranljiv. Bolj ko si odločen, bolj je na progi varno. Vsak alpski smučar se zaveda, s kakšnim športom se ukvarja. Od nas zahteva maksimalno zbranost in osredotočenost, razmišljanje o padcih in poškodbah pa nikoli ni dobro.
Pred kratkim sta se v slovenski reprezentanci poškodovali
Andreja Slokar in Neja Dvornik. Vam takšne informacije
sežejo do srca?
Nihče ni ob takšnih informacijah ravnodušen, vsak jih jemlje drugače. Kot rečeno, o poškodbah ne razmišljam in se maksimalno osredotočam na svoje delo. Bi pa dodal, da je drugače, če je športnik v svoji karieri že kdaj šel skozi proces rehabilitacije. Sam sem si strgal prednjo križno vez pred desetimi leti, med treningom veleslaloma na domačem hribu. Tedaj sem se veliko naučil. Odtlej sem se svojega dela lotil še bolj profesionalno, izboljšal sem kondicijsko pripravo ter si prizadeval za psihološko stabilnost. Odtlej sem doživel nekaj hudih padcev, moram pa potrkati ob les, da kakšne hujše poškodbe nisem staknil.
Imate v svetovnem pokalu
svojo najljubšo progo?
Nočem je imeti, saj želim imeti čim manj nihanj. Sicer se dobro počutim v Kvitfjellu, ki je malce bolj drsalen od drugih prizorišč. Vsaka proga ima svoje posebnosti, vsaka ima strmino in ravninski del. Če se želiš boriti za najvišja mesta, moraš biti konkurenčen na vseh delih.