Leta 2005 so bili Splitčani zadnjič prvaki Hrvaške, čeprav so bili v nekdanji državi s sedmimi naslovi najuspešnejši hrvaški klub. Kot taki se ponujajo kot hvaležna tema za analiziranje, za kar pa ta rubrika nima prostora. Zgolj na kratko. Da so žrtve samih sebe in lastnega turbofolka, priča posnetek, ki je vzniknil na spletu. Na njem Marko Livaja – torej tisti igralec, ki ima menda edini v nogah veščost, dovoljšnjo za naslov, vendar pa naj bi okoli sebe ne imel primernih soigralcev – klubskemu ekonomu ob njegovem rojstnem dnevu v glavo zarine lično narejeno torto z grbom kluba na sredini. Češ šala?! Obmetavanje s tortami je čudna dekadenca in res ne nujno zabavni humor, v tem primeru pa spričevalo o stanju duha, ki tudi v skorajšnji prihodnosti ne obeta osvojitve naslova. Kajti šalam alfa osebka iz slačilnice, čeravno so neslane, se velja smejati. Ali pač?

Analitiko, kakršna pesti Splitčane, poznamo tudi Slovenci. Tako se je razlagalo slovensko reprezentanco v časih, ko je bil njen glavni igralec Josip Iličić, v senci katerega se drugim ni uspelo razigrati in dati vsega, česar so bili sposobni.

Analitiko, kakršna pesti Splitčane, poznamo tudi Slovenci. Tako se je razlagalo slovensko reprezentanco v časih, ko je bil njen glavni igralec Josip Iličić, v senci katerega se drugim ni uspelo razigrati in dati vsega, česar so bili sposobni. A redki so selektorji, kakršen je bil Ivica Osim, ki se je v prid kolektivu tedanje jugoslovanske reprezentance upal na klopi pustiti tehnično najbolj superiornega igralca, torej Dejana Savičevića. Kajti v prevladujočem javnem mnenju bo vedno v prednosti ideja, da ni problem najboljši, ampak da so to od njega slabši soigralci.

V tekmi, ki se nam obeta v soboto, torej v finalu lige prvakov med Interjem in Paris Saint Germainom, nobena od ekip nima teh problemov. Italijanski Inter je pregovorno uravnotežen kolektiv, v katerem nikdar ni bilo prostora za napadalce, ki ne bi igrali obrambe, oziroma zvezdnike, ki bi se jim preostanek ekipe podrejal. Do podobne ugotovitve so prišli tudi Parižani, sploh po tistem, ko jim je popolnoma spodletel poskus superzvezdniške postave, ko so v ekipi združili Messija, Neymarja, Mbappeja, Di Mario, Ramosa in Icardija. Manjkal je samo še Ibrahimović. In čeravno sem stari simpatizer Milančanov, mi je tokrat očarljivejša mlada pariška ekipa. Malenkost jih favorizira tudi stavniški ponudnik, ki za njihovo zmago ponuja množitelj 2,30, medtem ko zmaga Interja obeta množenje s 3,10. 

Priporočamo