Z naslovom svetovnega prvaka v formuli 1 Lando Norris ni osvojil le lovorike, ampak tudi občinstvo. V kraljevem razredu motošporta že dolgo ni bilo prvaka, ki združuje nalezljivo iskrenost, otroško navdušenje nad športom in hladnokrvno, zrelo vožnjo pod največjim pritiskom. Norris se od marsikaterega »tipičnega« mladeniča na poti v formuli 1 loči po iskrenosti glede sebe in svojega načina vožnje. »Obstajajo stvari, ki jih ne bi naredil, ki so jih počeli drugi prvaki. Nimam toliko 'morilskega instinkta' kot večina dirkačev. Tako nisem bil vzgojen,« pravi Lando Norris.
Mladenič, ki se je oddaljil od stereotipov
Že zgodaj se je Lando oddaljil od stereotipov »drzne zvezde«. Sprejel je svojo identiteto in dolgo veljal za talent, ki deluje zadržano, mirno in premišljeno. Njegova pot je bila počasnejša, a skrbno načrtovana. Karting in poznejša kariera zanj nista bila takoj posel ali ambicija, ampak predvsem zabava: »Ko sem bil mlajši, me motošport ni pretirano zanimal. Pogledal sem le nekaj dirk formule 1, nato pa sem postal bolj navdušen, ko sem se začel ukvarjati s kartingom.«
Mladenič iz Bristola je pri 26 letih in 24 dneh postal šesti najmlajši svetovni prvak v zgodovini formule 1. Po dirki v Abu Dabiju je bil čustven: »Že nekaj časa nisem jokal. Nisem si mislil, da bom jokal, pa sem.« Takoj po zmagi je izrazil hvaležnost ekipi: »Hvala, fantje, uresničili ste moje otroške sanje. To ni moj naslov, to je naš naslov. Vesel sem, da smo skupaj osvojili tako dirkaški kot konstruktorski naslov.«
Sezona je bila izjemno napeta in dramatična. Štirikratnega zaporednega svetovnega prvaka Maxa Verstappna je Norris premagal le za dve točki, moštvenega sotekmovalca Piastrija pa za 13. Sezono je začel z zmago v Melbournu, zatem slavil še šestkrat, medtem ko je Piastri zmagal sedemkrat. »Zdaj malo vem, kako se počuti Max. Želim čestitati tako njemu kot Oscarju, svojima največjima tekmecema. Uživati v tekmovanju z njima in se učiti od obeh je bilo pravo veselje. Bili smo uspešni in ponosen sem na vse,« je dodal.
V mladosti je oboževal Valentina Rossija
Šestintrideseti svetovni prvak v formuli 1 se je rodil v Bristolu britanskemu podjetniku Adamu Norrisu in mami Cisci Wauman, ki prihaja iz belgijske Flandrije. Ima starejšega brata Oliverja ter mlajši sestri Flo in Císco. Družina mu ni omogočila le finančne podpore, ampak je bila njegov moralni kompas. »Mama je bila moja čustvena opora, oče pa človek, ki mi je dal priložnost, a me ni nikoli v ničesar silil, kar v svetu formule 1 ni samoumevno,« poudarja Norris, ki ima po mami tudi belgijsko državljanstvo.
Kot otrok je najprej oboževal motocikle in Valentina Rossija: »Spremljati sem ga začel, še preden sem spremljal formulo 1, star približno štiri leta. Bil je prvi dirkač, ki sem ga opazoval, navdihnil je celo dizajn moje prve dirkaške čelade. On je bil razlog, da sem postal to, kar sem danes.«
A mama ga je raje videla na štirih kolesih, zato ga je oče pri sedmih letih prvič odpeljal na karting stezo. Hitro je napredoval – leta 2014 je postal najmlajši svetovni prvak v kartingu v kategoriji KF, dve leti pozneje pa je že izstopal kot mladinski talent v formulah. Bliskovit vzpon je vodil do naslovov v formuli renault, formuli 3 in drugega mesta v formuli 2, preden je leta 2019 pri 19 letih debitiral v formuli 1 z McLarnom, moštvom, ki mu je ostal zvest vse do naslova svetovnega prvaka.
Njegov prvi veliki uspeh v formuli 1 je prišel lani, ko je po tretjem mestu v Melbournu in drugem v Šanghaju končno slavil zmago na VN Miamija, s čimer je končal rekordni niz 15 uvrstitev na oder za zmagovalce brez zmage. »Je bil že čas, kajne? Res sem vesel za vso ekipo. Končno sem ji lahko povrnil za ves trud z zmago. Veliko ljudi je dvomilo o meni, danes sem jih utišal,« je takrat povedal. Lansko sezono je zaključil s še tremi zmagami in drugim mestom v končnem seštevku.
Navadni fant s strastjo do dvokoles in videoiger
Čeprav je naslov svetovnega prvaka v formuli 1 vrhunec njegove kariere, Lando ostaja »navaden« fant s hobiji, ki so daleč od glamurja. Še vedno je velik navdušenec nad motoGP in občasno razmišlja, da bi se nekoč vrnil k dvokolesu. Veliko časa posveča tudi virtualnemu dirkanju: »Tekmovalno, zabavno in pomaga mi bolje razumeti avto in steze. V simulatorju sem se naučil stvari, ki sem jih nato uporabil na pravi stezi.«
Poleg tega rad igra računalniške igre, ustvarja vsebine na spletu, sodeluje v spletnih prenosih v živo in komunicira z oboževalci. Takšno povezovanje mu pomaga »resetirati glavo« po zahtevnih sezonah in ostati v stiku z mladim občinstvom ter svojo generacijo.
Po osvojitvi naslova so mediji poročali, da je zmago proslavil z objemom in poljubom svoje partnerice Margaride Corceiro. O zasebnem življenju sicer govori redko, a je ob zmagi poudaril, kako pomembna je zanj družina. »Brez nje me ne bi bilo tukaj,« je dejal.
