Slovenija je ostala brez možnosti za nastop na svetovnem prvenstvu v nogometu prihodnje leto v Severni Ameriki. Zmaga Kosova z 2:0 je povsem zaslužena, saj je bilo to veliko boljše, in bi bila še višja, če v golu ne bi bilo Jana Oblaka. Slovenija ni imela odgovora na agresivno igro tekmeca, zato je trpela v obrambi in na sredini igrišča, gola pa znova ni bilo, ker žoge ni znala spraviti do napadalcev. Kljub porazu je bil slovenski selektor Matjaž Kek po tekmi zgovoren in je brez ovinkarjenja odgovarjal na vprašanja.
O tem, kako je videl tekmo z roba igrišča.
Čestitke Kosovu za popolnoma zasluženo zmago. Premagali so nas in nas ob tem pretepli, kot nas ni še nobena ekipa doslej. Tudi na tribunah je bila to ena težjih gostujočih tekem.
O začetku tekme, ki jo je Kosovo začelo agresivno in z visokim pritiskom na slovensko obrambo.
Popolnoma enako so igrali na Švedskem. Zgodi se, da zgodaj prejmeš gol, a ostane še 85 minut. Mi smo potrebovali pol ure, da smo vzpostavili ravnotežje in imeli prek Vipotnika priložnost, ampak vsi dvoboji in druge žoge so bili v njihovo korist. Tako so tudi prišli do posesti žoge. Tekmec je iz vsake dobljene žoge in dvoboja črpal energijo, mi pa smo padali. To je bila osnova, šele potem lahko začnemo govoriti o znanju in kakovosti. Kosovo je zmaga v Stockholmu napolnila s samozavestjo, mi pa smo mislili, da se bo vse zgodilo samo.
O vzdušju na tribunah, kjer je bila več kot polovica navijačev Kosova.
Tukaj imam svoje mnenje. Navijači nas morda niso pustili na cedilu, saj mogoče sploh niso imeli možnosti priti do vstopnic, ampak to je vprašanje za koga drugega. V Prištini jih je bilo pred enim mesecem 15.000, pa smo jih nadigrali, tokrat pa so nas oni razbili. Na takšni tekmi ne moremo igrati na takšen način. Če nisi agresiven in odločen v dvobojih in drugih žogah, v sodobnem nogometu nimaš možnosti za zmago.
O tem, zakaj je prišlo do razpada sistema, saj je ekipa ves teden na treningih kazala popolnoma drugačno podobo.
Eno so treningi, tekme pa nekaj povsem drugega. Presekal nas je gol na začetku tekme, a smo imeli načrt tudi za takšen razplet. Imam občutek, da smo bili z desetimi igralci odločnejši in pogumnejši kot pa takrat, ko smo bili v polni postavi. Ob polčasu smo dali v igro sveža igralca in spremenili sistem igre, potem pa je Stojanović soigralce pustil na cedilu z rdečim kartonom. Težek večer in težek poraz tudi zame osebno. Bilo je slabo, veliko premalo in zelo sem razočaran. Vse, kar smo pripravljali ves teden, se je podrlo v peti, šesti minuti s prvim dvobojem, ko smo odmaknili nogo. Ekipa, ki se je dolgo gradila, krvavela, trepetala in sprožila evforijo po 15 letih, od prve sekunde ni bila na ravni ugleda, ki ga je imela. To se nam ne dogaja prvič. Odgovornost vseh nas in selektorja, ki vodimo vse skupaj, je ogromna.
O izključitvi Petra Stojanovića, ki je v osmih minutah na igrišču naredil tri nepotrebne prekrške, od tega za dva prejel rumeni karton.
Drugi rumeni karton bi lahko prejel že prej ob kotni zastavici. To je neodgovorno, da je s tako veliko odigranimi tekmami naredil napako na takšen način. Zavedam se želje, da bi se tekma obrnila, a smo vseskozi govorili, da morajo naše glave ostati hladne, saj smo vedeli, da bodo oni igrali v telo – in tu so nas razbili. Stojanović nas je v preteklosti pogosto s svojo energijo in pozitivnostjo potegnil za seboj. Tokrat je šlo žal v negativno in neodgovorno smer. Peki je za to reprezentanco prevečkrat šel na glavo, tokrat pa ni bil njegov dan. Tako kot vsi mi si tudi on zasluži kritiko.
O tem, ali je neučinkovitost že psihološki problem.
Ne vem. V sebi iščem odgovore, saj ne izkoristimo še tistega malo, kar se nam je ponudilo. Da te na tekmi doma tekmec tako povozi v dvobojih in agresivnosti, si nisem znal predstavljati. Očitno tudi izbor igralcev ni bil pravi, čeprav smo vsi skupaj menili, da je to najboljše, kar imamo v tem trenutku. Slabo smo bili videti. V prvem polčasu smo zaostajali, nato pa rdeči karton in avtogol, ki je bil slučajnost. Vse skupaj je šlo proti nam. V nogometu so tudi takšne tekme, a treba je ostati dostojanstven, samokritičen in čestitati nasprotniku. Sam pri sebi moraš potegniti črto in položiti račune. To bomo naredili po koncu kvalifikacij.
O poškodbi Jana Oblaka, ki niti enkrat na tekmi ni nabil dolge žoge z nogo.
To so vsi momenti, ki so se zarotili proti nam. Imam občutek, da smo negativizem izzivali. Poškodba se je poslabšala in v golu v Stockholmu bo nekdo drug. Upam, da z Janom ni nič hujšega, saj sta vloga in pomen kapetana za to ekipo ogromna. Vloga vsakega kamenčka v našem mozaiku je zelo pomembna in res je škoda, da smo se tako hitro razbili.
O tem, ali je Sloveniji težje igrati tekme, ko mora zmagati.
Mora se le umreti. To je bila tekma, ko bi se lahko borili za nekaj več. Za takšne tekme je treba imeti značaj in srce. Tokrat nismo pokazali tistega, kar nas je v zadnjih letih nosilo do uspeha. Pred tekmo smo največ poudarjali, da nas ne smejo odnesti v dvobojih. Tekma je bila pravo nasprotje tiste pred mesecem dni. Gradili smo na dobrem drugem polčasu v Prištini, potem pa se nam zgodi nekaj takšnega. Prejemali smo že gole na začetku tekme, a nismo ostali tako sterilni. Predvsem na sredini so nas pohodili.
O tem, kaj sledi v naslednjih dneh, saj Slovenijo v torek čaka tekma na Švedskem.
Vsem je jasno, da smo bili tokrat videti katastrofalno. V dobrem in slabem je odgovornost na selektorju, zato tukaj nimam nobene dileme. V Stockholmu bo tekmovalna tekma, zato bomo skušali biti čim boljši, da kvalifikacije zaključimo na pozitiven način. Če v skupini daš dva gola, in to na prvi tekmi, je nekaj hudo narobe.
O tem, ali želi ostati v vlogi selektorja.
To so vprašanja za konec kvalifikacij. Natančno vem, v katero smer gre moja kariera, moja nogometna pot. Preveč sem že dal skozi, da ne bi bil pripravljen tudi na takšne trenutke. Nisem ravno znan po tem, da bežim od svoje odgovornosti. V Sloveniji se je zgodilo že nekajkrat, da si eno leto heroj, čez leto in pol pa nimaš pojma in je vse proti tebi. Tako je pač v športu. Malo me skrbita govorica telesa in odziv nekaterih igralcev. Upam, da se motim, ko imam nekje občutek, da vsi skupaj z glavo niso več v teh kvalifikacijah oziroma so se že predali in enostavno niso verjeli v to, da lahko vse skupaj še obrnemo. Tukaj nekje je moje razočaranje. Tudi to je treba korektno in samoobjektivno preživeti in potem vse skupaj postaviti v novo smer. Prepričan sem, da imamo v slovenskem nogometu dovolj kakovosti, da se bomo vsi skupaj znova veselili.
