Slovenske nogometne prvoligaše je najbolj razveselil nov sistem delitve solidarnostnih sredstev Uefe za klube, ki ne sodelujejo v eni od treh evropskih lig (liga prvakov, evropska liga, konferenčna liga). To pomeni, da letos v delitvi ne bosta udeležena Olimpija in Celje, ker igrata v konferenčni ligi, ampak s svojimi uspehi prispevata, da raste vsota, ki si jo bodo razdelili drugi klubi. V obdobju med letoma 2024 in 2027 bodo bolj nagradili prvoligaše in manj drugoligaše. Slovenija, ki je po klubskih dosežkih trenutno na 26. mestu Uefeine lestvice, bo letos prejela 3,4 milijona solidarnostnih sredstev, kar je povečanje za 1,7 milijona evrov v primerjavi z lanskim letom. To pomeni, da bo vsak od osmih prvoligašev (Maribor, Koper, Bravo, Primorje, Mura, Radomlje, Domžale, Nafta) v prihodnjih dneh prejel po 357.850 evrov. V drugi ligi bo vsak klub prejel po 31.575 evrov. Preden bodo klubi denar prejeli, bodo morali izpolniti nekatere kriterije, ki jih bodo preverjali skozi sistem licenciranja.
NZS in Uefa manjšim klubom napolnita tretjino proračuna
S tem še ne bo konec delitve nagrad Uefe med prvoligaše na račun nastopov Olimpije in Celja v konferenčni ligi. Junija bodo prejeli še nagrado glede na višino sredstev, ki jih bo zaslužil najuspešnejši klub v skupinskem delu evropskih tekmovanj. Če bosta Olimpija ali Celje v evropski sezoni zaslužila 7 milijonov, bo Uefa med klube v prvi ligi razdelila še 700.000 evrov. To pomeni, da prvoligaški status v Sloveniji postaja donosen posel, saj klubi dobijo tudi po 300.000 evrov od medijskih pravic. Prav zaradi prihodkov iz solidarnostne blagajne Uefe in medijskih pravic NZS je tudi med drugoligaši vse večje zanimanje za napredovanje v prvo ligo, saj bodo letos nekateri manjši prvoligaši s prihodkom okoli 700.000 evrov napolnili vsaj tretjino proračuna. Izdatno zvišanje razdelitve sredstev klubom prve lige je zelo povečalo ambicije drugoligašev, zato se obeta razburljiv spomladanski del, ki se bo začel 1. marca.
NZS je v dogovoru s klubi za prihodnjo sezono 2025/26 razrahljal pravilo o številu tujih nogometašev v zapisniku tekme, ki ne prihajajo z območja Evropske unije (EU). V prvi ligi so število tujcev povečali s tri na štiri, v drugi ligi pa z enega na dva. Slovenija je imela poleg Poljske s pravilom treh tujcev najmanjše število igralcev brez državljanstva EU. Srbija ima omejitev na štiri, Češka, Litva, Latvija, Estonija na pet, Hrvaška na šest tujcev ... Ker NZS spodbuja čim večje število mlajših igralcev, ostaja pravilo, da mora tekmo v prvi ligi v začetni enajsterici začeti vsaj en igralec, ki ima pravico nastopa za reprezentanco do 23 let. Obenem mora biti v zapisniku tekme med 23 igralci najmanj deset (doslej osem) doma vzgojenih igralcev. V drugi ligi morata tekmo začeti dva igralca do 21 let, v zapisniku pa mora biti 12 (doslej 10) doma vzgojenih nogometašev.
V vsaki ekipi vsaj en kandidat za reprezentanco do 21 let
»Tega pravila ne gledam kot zaščito slovenskih nogometašev, ampak kot priložnost. To pravilo je ključno za uspehe mlajših reprezentanc, tudi preboj ekipe do 21 let na letošnje evropsko prvenstvo na Slovaškem. Ko sem bil selektor upov, sem imel v vsaki ekipi enega igralca, na katerega sem lahko računal v reprezentanci. Vedno bom podpiral mlade slovenske fante, da si izborijo čim več minut. Nedvomno je tudi za njih boljše, če imajo ob sebi kakovostnega tujca. Tako se bodo več naučili in napredovali,« pravi novi direktor slovenskih nogometnih reprezentanc Milenko Ačimović.