V športu, posebej nogometu, lahko ena sama tekma postavi na glavo usodo ekipe; včasih za to zadošča že pičlih 17 minut tekme. Real Madrid, do letos 13-kratni zmagovalec najpomembnejšega evropskega klubskega tekmovanja v nogometu, lige prvakov, pred sezono 2021/22 ni bil niti v ožjem krogu favoritov za novo zmago. Še več: tudi najstarejši Realovi navijači bi se težko spomnili sramote, kot so si jo »baletniki« privoščili v skupinskem delu tega tekmovanja, ko so doma na kultnem Bernabeuu izgubili z moldavskim Šerifom. Nič bolje ni kazalo februarja po podobno uborni predstavi v prvi tekmi osmine finala z zvezdniki pariškega PSG; celo po prvem polčasu povratne tekme v Madridu so bili Francozi še trdno na pragu četrtfinala – vse do 61. minute tekme, ko je prvi napadalec Reala Karim Benzema, siten kot muha, ukradel žogo enemu najboljših vratarjev na svetu, Italijanu Donnarummi, in jo spravil v mrežo. Ko je Benzema četrt ure kasneje zadel drugič, je Bernabeu znorel – in kot pravijo igralci, kadar madridski stadion znori, Reala ni mogoče več ustaviti. Ko je Benzema z neverjetnim golom dve minuti zatem zadel še tretjič in lastnonožno izločil PSG, so znoreli ves Madrid, vsa Španija in vsi, ki jim srce bije za ta klub zunaj španskih meja. Locura completa, popolna norišnica, rečejo Španci temu. Kar je sledilo, je bilo samo še stopnjevanje norosti: Benzemajev trojček zadetkov v 25 minutah na prvi tekmi četrtfinala lige prvakov proti Chelseaju v Londonu, njegov zadetek v podaljšku v 96. minuti v povratni tekmi za zmago in uvrstitev Reala v polfinale, pa dva zadetka v gosteh proti Manchester Cityju ter seveda odločilni, zmagoviti gol v povratni tekmi v Madridu, v verjetno najbolj divji tekmi tega tekmovanja sploh ... In ko so Španci v Münchnu na koncu dvignili pokal za 14. zmago v ligi prvakov, je bilo jasno, kdo je letos najboljši nogometaš na svetu.
Kariera z vzponi in hudimi padci
Sicer pa je ta »vlak norosti« kar dobra prispodoba tudi za celotno kariero Karima Benzemaja – ki se je začela sanjsko, vmes padla na točko, ko se je zdela izgubljena, in se na stara leta, če je danes nogometaša v 35. letu sploh mogoče ovrednotiti kot »starega«, vrnila na najvišjo možno točko sploh. Kot fant je začel nogomet igrati v slavni Lyonovi akademiji, kjer je pri dobrih 17 letih pri trenerju Paulu Le Guenu prvič zaigral za člansko ekipo. Iz tistih časov je legenda, kako so se slavni soigralci (Essien, Wiltord, Malouda, Abidal) norčevali iz njega v slačilnici, Benzema pa jim je odvrnil: »Fantje, jaz sem tu zato, da prevzamem vaše položaje.« V sezoni 2007/08 so se Karimove besede uresničile: z Lyonom je pod trenerjem Alainom Perrinom osvojil dvojno krono (prvenstvo in pokal), bil je najboljši igralec in strelec francoskega prvenstva ter v ligi prvakov Lyon odpeljal v osmino finala, kjer so izgubili proti Manchester Unitedu, kjer je tedaj že kraljeval Cristiano Ronaldo, s katerim ga je usoda kasneje neizbrisno povezala. Namreč, oba sta poleti 2009 prestopila k madridskemu Realu in tam spisala nogometno zgodovino kot danes najboljša strelca tega kluba v zgodovini (Ronaldo 450 golov, Benzema 327), z zgodovinskim nizom uspehov, v Evropi primerljivim kvečjemu s tistimi iz Realove zlate generacije v drugi polovici petdesetih let minulega stoletja.
A Benzema je bil v prvi Realovi sezoni pri trenerju Manuelu Pellegriniju najprej šele drugi napadalec za Argentincem Higuainom in je v igro vstopal kot rezervist. Zaradi tega naj bi ga tedanji francoski selektor Domenech tudi izločil iz reprezentance za svetovno prvenstvo 2010 v Južni Afriki. Utemeljitev te polemične odločitve pa je dodatno prispeval kar Benzema sam, ker se je skupaj s še tremi soigralci iz reprezentance ujel v spolni škandal, ko so ga v nočnem klubu v Parizu ujeli v odnosu s tedaj komajda 16-letno manekenko Zahio Dehar (teh obtožb je bil v sodnem procesu leta 2014 potem oproščen). Tudi prihod novega trenerja Joseja Mourinha v Real sprva ni spremenil stvari: slavni Portugalec je za Benzemaja govoril, da »v nogometu zgolj talent ni dovolj«, novi selektor francoske reprezentance Laurent Blanc pa, da je Benzema »len« in da ni »vajen dela«. Takrat je v njegovo kariero kot avtoriteta prvič posegel Zinedine Zidane, Realova in francoska legenda, ki ga je poslal v Italijo na hujšanje in krepitev mišične mase. Sezono 2010/11 je nato Karim končal kot drugi strelec Reala (26 golov) za Ronaldom, v sezoni 2011/12 je z Realom osvojil prvi naslov španskega prvaka, leta 2014 pa pod novim trenerjem Carlom Ancelottijem in v navezi zgodovinskega napadalnega tria BBC (Benzema-Bale-Cristiano) tudi prvi naslov v ligi prvakov. Toda ... Toda pri Benzemaju ni nič preprosto.
Od »kriminalca« do najboljšega nogometaša na svetu
Ko se je kot največji zvezdnik francoske reprezentance konec leta 2015 pripravljal na domače evropsko prvenstvo v nogometu, ki bi ga Francija preprosto morala osvojiti, se je Benzema zapletel v skrajno bizarno »afero Valbuena«, ki se je z obsodbo končala šele novembra lani. Namreč, soigralca iz reprezentance Mathieuja Valbuenaja so neznani storilci posneli v nekem skrajno spornem seks videu, ki sicer ni nikoli resnično ugledal luči sveta, Benzema pa je na reprezentančnem zboru v bazi v Clairefontainu Valbuenaja presenetil s »ponudbo«, da pozna »nekoga, ki pozna nekoga«, ki bi – ob ustreznem »plačilu«, seveda – uredil, da ta posnetek, za katerega je Valbuena kasneje sam priznal, da bi bil zanj silno neprijeten, dokončno »izgine«. A Valbuenaja je ob Benzemajevi ponudbi zajela panika in je poklical policijo, češ da ga Benzema izsiljuje. Policija je sredi priprav vdrla v Clairefontaine in Benzemaja odpeljala na zaslišanje. Afera je dosegla takšne razsežnosti, da se je vmešal celo francoski premier Manuel Valls, in pod političnim pritiskom je predsednik francoske nogometne zveze Noël Le Graët decembra 2015 Benzemaja do nadaljnjega izločil iz reprezentance, tako da je ta izpustil tudi domači Euro 2016, ki ga Francija nazadnje – ni osvojila. »Pomilostil« ga je šele selektor Deschamps leta 2021, ko mu je Benzema kot ključni igralec to vrnil z osvojitvijo lige narodov.
Zadeva Valbuena je bila tudi zadnja Benzemajeva afera – potlej je njegova kariera tekla počasi, a zanesljivo k vrhu. Ko je Real kot trener leta 2016 prevzel njegov igralski idol Zinedine Zidane, je Benzemaja kmalu določil za Ronaldovega »pomočnika« oziroma lažno devetko, kot se reče v nogometnem žargonu, namesto tretjega napadalca (Bala) pa je v igro dodal četrtega zveznega igralca. S tako logiko so Real, Zidane in Benzema v letih 2016–18 trikrat zapored osvojili ligo prvakov. Ko se je Zidane leta 2019 po enoletni pavzi vrnil na klop Reala, je zaradi odhoda Ronalda sprejel najboljšo možno odločitev in Benzemaja postavil za prvega in osrednjega napadalca. Real je potreboval nekaj časa, da je osvojil ta način igre, a tveganje se je splačalo: ko se je v tako postavljeno zasedbo namesto Zidana na klop Madrida vrnil Ancelotti poleti 2021, je bilo vse nared za Benzemajevo eksplozijo. In ko se je Francozu spomladi letos »utrgalo«, ni bilo več dvoma, kdo bo v ponedeljek prevzel zlato žogo za leto 2022.
