V Birminghamu na Villa parku si v 27. minuti povratne tekme četrtfinala med Aston Villo in PSG nihče ni mislil, da bodo srečanje zanimivo do zadnje minute in bo Parižane na koncu za napredovanje reševal vratar Gianluigi Donnarumma. Po zadetkih Hakimija v 11. in Nuna Mendesa v 27. minuti je PSG na gostovanju povedel z 0:2 in skupnih 1:5, a žilavi Angleži se niso predali. Še pred iztekom prvega polčasa jim je kanček upanja vrnil Tielemans.
Dunnarumma preprečil podaljšek
»Trener nam je med odmorom dejal, da nikoli ne smemo izgubiti upanja in da igramo dobro. Želel je, da damo vse od sebe,« je taktiko, ki jo je med polčasom skoval trener Unai Emery, predstavil kapetan Aston Ville John McGinn. Angleži so se v drugem polčasu vrgli na glavo in v treh minutah pripravili popoln preobrat na srečanju, ne pa tudi v dvoboju. V 57. minuti je na semaforju pisalo 3:2 za domače, saj sta zadela McGinn in Konsa, juriš domačih pa ni pojenjal.
Varovanci Luisa Enriqueja se na koncu lahko zahvalijo svojemu vratarju, ki je tudi po šoku ostal zbran in do konca tekme vsaj trikrat preprečil čisti zadetek. Tega se zavedajo tudi v taboru domačih. »Po našem povratku smo imeli še nekaj odličnih priložnosti, da bi lahko prišli do popolnega preobrata ali vsaj do podaljškov. Žal je bil Dunnarumma odličen in je nekajkrat odlično posredoval,« je ključnega igralca tekme v drugem polčasu izpostavil strelec tretjega zadetka Ezri Konsa. »Ko si tako blizu velikemu preobratu, izpad boli. Vseeno pa danes niti en navijač Aston Ville ne more biti ne ponosen na nas. Zagotovo pa si želimo še več. Drugo leto bomo nazaj in si želimo še dlje,« je pogled v prihodnost takoj usmeril kapetan domačih McGinn. Izjemno veseli, a hkrati v šoku po drami na tekmi so bili v taboru PSG. »To je tekma, ki je ne bom pozabil zelo dolgo časa. Za domačimi je stal celoten stadion, vzdušje je bilo izjemno. Da se je moje mlado moštvo uspelo izvleči iz te situacije, je nekaj izjemnega,« je preboj v polfinale s skupnim izidom 5:4 komentiral Luis Enrique. »Najpomembnejši je preboj v polfinale. Bilo je težko, a nam je uspelo,« pa je dodal vezist Vitinha.
Hat-trick Guirassyja premalo za Dortmund
Borussia Dortmund se je še enkrat več izkazala z enimi od najbolj zvestih navijačev na svetu. Kljub temu da so Dortmundčani prvo tekmo v Barceloni izgubili z 0:4, je stadion Westfalen pokal po šivih in je bilo na njem izjemno vzdušje. Rumeno-črni so na igrišču prikazali popolnoma drugačen obraz kot na prvi tekmi, a zaostanek je bil prevelik. Čeprav so bili izrazito boljši tekmec in so v 49. minuti po drugem zadetku Serhouja Guirassyja povedli z 2:0, pa napredovanje Barcelone nikoli ni bilo zares ogroženo, čeprav so navijači katalonskega ponosa še nekajkrat doživeli nepričakovan stres.
Upanje domačih je pokopal avtogol Ramyja Bensebainija, popolno premoč domačih pa je do konca tekme s še tretjim zadetkom potrdil reprezentant Gvineje Guirassy. »Seštevek dveh tekem odloči o tem, kdo napreduje v polfinale. Za nami ni najboljša tekma sezone, a skupni rezultat je za nas dober,« si dodatnih sivih las zaradi slabše predstave svojega moštva po koncu ni delal trener Barce Hansi Flick. »Povsem drugačna tekma iz naše strani, kot na prvi tekmi. Bili smo veliko bolj odločni, agresivni, imeli smo več poguma. Zagotovo so bili velik faktor naši navijači, kar me pomirja, da niso obupali nad nami. Taka predstava proti Barceloni je vredna vsakega spoštovanja,« pa je na drugi strani povedal Niko Kovač, ki je tako Flicku dokazal, zakaj je bil sprva on njegov šef na trenerski poti. Guirassy si je s tremi zadetki začasno prislužil tudi naziv najboljšega strelca letošnje lige prvakov, saj je dosegel že trinajsti zadetek v sezoni, a mu za vrat dihata predvsem Raphinha in Lewandowski, ki sta zadela dvanajstkrat ter enajstkrat in bosta v letošnji sezoni nastopila še na vsaj dveh tekmah. Zmaga Dortmunda pa je preprečila rekord vratarju Barcelone Wojciechu Szczesnyju, ki je na triindvajseti tekmi v dresu Barce doživel prvi poraz in s tem ni izenačil rekord legendarnega Johana Cruyffa, ki je do sedaj najbolje začel svojo kariero v dresu katalonskega ponosa in grenkobe poraza prav tako ni okusil na svojih prvih triindvajsetih tekmah, ki jih je začel v prvi postavi Barcelone.
