Ko smo že živeli v prepričanju, da so množične tragedije na nogometnih stadionih stvar preteklosti, se je pred dnevi v Indoneziji zgodila ne le velika, temveč kar druga največja na nogometnih stadionih v zgodovini. Izgredi so izbruhnili v Malangu po prvoligaški tekmi med domačim moštvom Arema in gostujočim Persebaya. Po porazu gostiteljev z 2:3 je na igrišče namreč vdrlo okrog 3000 gledalcev, da bi razgnala množico, pa je policija uporabila solzivec, čeprav ga smernice Mednarodne nogometne zveze pri obvladovanju razgretih množic že dolgo časa odsvetujejo, saj kot po pravilu povzroči še večji kaos. Indonezijska policija za nameček z njim ni varčevala, kar je privedlo do pravega stampeda, med katerim je bilo veliko ljudi poteptanih, številni so se zadušili ... Po zadnjih podatkih je življenje izgubilo 131 ljudi, ob številnih poškodovanih pa bi se ta številka lahko še povečala.
Različna pogleda na tragedijo
Prevladujeta dva pogleda na potek dogodkov. »Nič se ni dogajalo, ni bilo izgredov. Ne vem, kaj je bilo, nenadoma so policisti sprožili solzivec. To me je šokiralo. Ali niso pomislili na otroke, ženske?« je denimo izjava 43-letnega gledalca Donija, ki so jo v preteklih dneh citirale vse agencije. Prav tako so uporabo solzivca že obsodili pri organizaciji Amnesty International, saj da se ga sme uporabiti samo za razganjanje množic, če pride do obsežnega nasilja in ko so druge metode neuspešne. »Pa še takrat je treba ljudi opozoriti, da ga bodo uporabili, in jim dovoliti, da se razidejo,« so še zapisali v izjavi.
Jasno, policisti imajo drugačen pogled. Pravijo, da so razjarjeni navijači hoteli fizično obračunati s člani domače ekipe, ko so jih hoteli zaščititi, pa so napadli tudi njih, zato jim drugega, kot da uporabijo solzivec, ni preostalo. Za končno sodbo bo tako treba počakati na natančno preiskavo dogodkov, ki jo je nemudoma odredil predsednik Indonezije Joko Widodo in ob tem nogometni zvezi naložil prekinitev nogometnih tekmovanj, dokler ne poskrbijo za konkretne varnostne izboljšave. Pri odgovornih pa medtem že »padajo glave«. Indonezijska nogometna zveza je tako glavnemu organizatorju tekme (Abdul Haris) in koordinatorju za varnost (Suko Sutrisno) že izrekla dosmrtno prepoved opravljanja funkcij v nogometu, državne oblasti pa so s položaja razrešile šefa policije v Malangu Ferlija Hidayata in ob tem suspendirale še celo vrsto drugih policistov.
Najhuje v Peruju
Kot je bilo že omenjeno, so se krvavi dogodki v Indoneziji v zgodovino zapisali po drugem največjem številu smrtnih žrtev na nogometnih stadionih zaradi navijaških neredov. Na prvem mestu je tragedija iz Lime v Peruju iz maja leta 1964, v kateri je življenje izgubilo kar 328 ljudi, tudi takrat pa je bila posredi uporaba solzivca, ki je povzročila stampedo. Igrala se je tekma kvalifikacij med Argentino in Perujem za olimpijske igre v Tokiu, povod pa je bil napad razjarjenega navijača na sodnika, ki je razveljavil gol gostiteljev v zadnjih trenutkih tekme. Razgretežu se je kmalu pridružil še drugi, ki so ga policisti brutalno pretepli, to pa je povzročilo množičen vdor na ducate gledalcev na igrišče. »Naši lastni policisti so udrihali po njem, ga brcali in ljudje tega niso mogli gledati,« je kasneje za BBC pojasnil eden od udeležencev tekme Jose Salas, ki je imel izredno srečo, da je bil med preživelimi. Ko je policija uporabila solzivec, so namreč ljudje začeli bežati proti izhodom, ki pa so bili zaprti. Ko se se vračali, so jih zasuli s še večjo količino solzivca, zaradi česar so se mnogi zadušili, ogromno so jih v kaosu poteptali ...
Več kot 100, natančneje 127 žrtev je bilo v tretji največji nogometni tragediji ter največji v Afriki, in sicer septembra 2011 na stadionu v Akri v Gani. Razlog je bil znova identičen – po porazu ekipe Asante Kotoko proti Accra Hearts (1:2) so razjarjeni navijači poraženega moštva začeli trgati stole in jih metati na igrišče, policija se je odzvala panično, z uporabo solzivca in plastičnih nabojev, vse skupaj pa so usmerili ne le v skupino gostujočih navijačev, temveč kar v vse povprek. Prišlo je do panike in stampeda, večina žrtev je umrla zaradi zadušitve. »Zbudil sem se v mrliški vežici, kar je bila velika sreča, saj bi me drugače živega zakopali. Povedali so mi, da je na meni ležalo ogromno trupel, ki so bila zmečkana do smrti. Nisem se spomnil, kako sem padel v nezavest. Čudež je, da sem preživel,« se je tragedije spominjal takrat 35-letni mehanik Abdul Mohammed.
Največja tragedija na evropskih nogometnih stadionih pa sega v april 1989, ko je stadionu Hillsborough v Sheffieldu na tekmi polfinala pokala FA med Liverpoolom in Notthingham Forrestom življenje zaradi neobvladljive gneče in prevelikega števila ljudi, ki jih policija na tribuno ne bi smela spustiti, umrlo 96 navijačev Liverpoola. Kar je kasneje med drugim privedlo do tega, da so v Angliji na nogometnih stadionih uvedli obvezna oštevilčena sedišča. x
