Osmany Juantorena Portuondo je ime, ki v svetu odbojke pomeni več kot le statistiko in lovorike. Kjer koli je igral, je osvojil srca odbojkarskih navdušencev – doma na Kubi, nato v Rusiji, Italiji, Turčiji, na Kitajskem in od letošnje sezone tudi v Španiji. Z ekipo iz Las Palmasa je na pragu uvrstitve v ligo prvakov, kjer bo eden najstarejših igralcev. Njegova pot je zgodba o begu, iskanju identitete, uporništvu proti sistemu in neomajni zvestobi športu.
Mladost in družinska zapuščina
Rojen je bil v Santiagu de Cubi, kjer se je začela njegova vez s športom, saj prihaja iz družine z močnim športnim genetskim zapisom. Njegov stric je Alberto Juantorena, legendarni kubanski tekač in dvakratni olimpijski prvak na 400 in 800 metrov. To je močno vplivalo tudi na Osmanyja. Čeprav se je osredotočil na odbojko, nikoli ni pozabil na atletiko v genih. V več intervjujih je omenjal, kako sta mu disciplina in vztrajnost, ki ju je podedoval od strica, pomagali oblikovati odnos do treningov in konkurence.
»Vedno sem zelo ponosen, da nosim to družinsko ime, a hkrati je to tudi velika odgovornost. To je izziv, ki ga moram sprejeti vsak dan. O svojem stricu Albertu lahko rečem le, da mi je bil v marsičem vzor. Vedno sem si želel biti uspešen športnik, in ko sem bil mlad, je bila odbojka zame kot sanje. Začel sem igrati pri 12 letih in se takoj zaljubil vanjo. Kmalu sem spoznal, da je to tisto, kar želim početi v življenju,« pravi o svojih začetkih Osmany Juantorena Portuondo.
Namesto za Kubo za Italijo
Njegov prvi klub je bil Orientales de Santiago (1997–2004), od koder ga je pot vodila v Rusijo, k Uralu Ufa, kjer je začel svojo profesionalno pot. Leta 2005 je s kubansko reprezentanco osvojil bronasto kolajno na svetovnem prvenstvu v Beogradu, a ga je kmalu doletel dvoletni suspenz zaradi dopinga. Večina bi obupala, Juantorena pa se je preselil v Italijo, kjer je treniral, čeprav sprva ni mogel uradno igrati. Spomni se, da je prvih nekaj mesecev spal pri soigralcih, ker ni imel denarja za stanovanje. Po koncu kazni je podpisal pogodbo s Trentinom, kjer se je začela njegova svetovna pot.
Takrat je tudi razkril, da je kubanska zveza zahtevala, da bi moral zapustiti Italijo, če bi želel igrati za Kubo. »Ne morem biti neaktiven celo leto in potem igrati za reprezentanco,« je povedal. »Ljubim Kubo, a brez možnosti igrati za nacionalno ekipo sem moral razmisliti o drugi poti.« Hkrati je izrazil razočaranje nad kubansko odbojkarsko zvezo: »Mnogi kubanski igralci, ki igrajo v tujini, pokažejo izjemno kakovost kubanske odbojkarske šole … Odbojka na Kubi se mora spremeniti … časa je malo, preden kubanska odbojka izgine z velike scene.«
Vzpon v svetovni vrh
S Trentinom je 200 centimetrov visoki Juantorena dosegel vrhunec kariere: dvakrat je osvojil ligo prvakov, štiri naslove svetovnega klubskega prvenstva in postal igralec, ki ga je bilo mogoče ustaviti le s premišljeno taktiko. Po finalu svetovnega klubskega prvenstva leta 2011 v Katarju mu je takratni trener Radostin Stojčev dejal: »Ničesar ne spreminjaj, delaj natančno to, kar delaš.« Sledila so poglavja kariere v Turčiji (Halkbank Ankara), Italiji (Cucine Lube Civitanova) in na Kitajskem, kjer je osvojil številne naslove in pokale. V dresu italijanske reprezentance je leta 2016 osvojil olimpijsko srebro in leto pred tem bron na evropskem prvenstvu, svojo reprezentančno pot pa sklenil leta 2021.
Po vrnitvi v Italijo leta 2023 je prvo leto igral za Modeno, lani pa za Monzo. Pri 40 letih je pred letošnjo sezono podpisal za Guaguas, ki ga je že na letališču sprejel kot zvezdnika. V kvalifikacijah za ligo prvakov je bil najboljši igralec tekme proti ekipama Elöre Foxconn in Olimpiacos. Trener Sergio Camero je po neki tekmi dejal, da med polminutnim odmorom praktično ni mogel govoriti, saj je ekipa poslušala le Juantoreno, ki je navodila podajal v treh jezikih.
Velik navijač Interja
Juantorena je poročen z Glendo Soso, prav tako Kubanko, s katero imata dve hčerki: Victorio (rojena maja 2013) in Angelico (rojena septembra 2018). Par se je poročil 16. julija na Kubi, danes pa živijo v Trentu, kjer je Glenda diplomirala iz ekonomije. Družina mu veliko pomeni, saj mu zagotavlja občutek domačnosti in stabilnosti, ki je bil ključnega pomena za njegov uspeh v Evropi. Poleg odbojke je Juantorena velik navijač italijanskega kluba Inter, kar kaže na njegovo strast do športa tudi zunaj odbojkarskih igrišč.
