Organizatorji, ki so v letošnjem koledarskem letu izpeljali tekme svetovnega pokala v alpskem smučanju, si zaslužijo pohvale in čestitke. Sreča za alpsko smučanje kot športno panogo, ki zaradi segrevanja ozračja vse bolj diha na škrge, je bila, da so imeli škarje in platno v rokah odlični ter izkušeni organizatorji ter da so bile tekme v tehničnih, ne pa hitrih disciplinah. Zagreb, sicer v polovični izvedbi, Garmisch-Partenkirchen, Kranjska Gora in Adelboden si lahko prislužijo kakšno bonus točko pri Mednarodni smučarski organizaciji (FIS), ki bi v primeru številčnejše odpovedi tekem zaradi objektivnih okoliščin doživljala še večjo krizo. Nekaj sreče so imeli organizatorji konec novembra in v začetku decembra, ko so zaradi nižjih temperatur lahko izdelovali sneg na zalogo, poleg tega pa so lahko z vse večjim tehnološkim napredkom vse bolj cenjeno »belo zlato« shranili čez poletje, da so lahko potegnili beli jezik v povsem zelenih okoljih. Štajerci, pod vodstvom šefa priprave proge Mitje Dragšiča, združeni z Gorenjci, so minuli konec tedna v Zgornjesavski dolini dokazali, da so vredni zaupanja ter da je alpsko smučanje del slovenske identitete.
Pogreša dom, a se počuti varno
Kam gre prihodnost alpskega smučanja, je druga tema. Bolj aktualna je, da so mariborski organizatorji letos precej lažje delo v lokalnem okolju, saj so od poletne potrditve koledarja vedeli, da ne bodo gostili tekem svetovnega pokala. Štajerci namreč niti pod razno v svojem okolju ne bi izpeljali Zlate lisice, saj Mariboru v tako toplem vremenu, kot je bil v minulih tednih, ni pomoči, četudi bodo v naslednjem letu ali dveh zgradili infrastrukturo, s katero bi cilj premaknili višje. Sreča je bila, da je FIS tudi po posredovanju predsednika Smučarske zveze Slovenije Enza Smrekarja, ki je zakladnik največje zimske športne organizacije, ohranil tekmo v Sloveniji ter jo dodelil Kranjski Gori. Gorenjci so bili tako ves čas z mislimi pri organizaciji tekmovalnega poligona, Kranjska Gora pa ni imela težav z namestitvami tik pred zdajci, saj selitev na Bled zaradi biatlonskih tekem letos ne bi bila mogoča.
Največji problem Zlate lisice na Gorenjskem je, da preprosto znotraj domačega okolja nima prave duše. Pustimo ob strani varčevanje na vsakem koraku, ki postaja del vsakdana tudi na drugih področjih in prizoriščih. Zlata lisica je bila na Štajerskem vrhunec zime za Maribor in širšo okolico, ki se je rada vsaj v večernih urah pokazala ob Dravi. Na Gorenjskem daje vtis, da lisička pogreša dom, a se kljub temu počiti varno. Izvedba je nujna za preživetje mariborskega smučarske kluba, ki životari z izvedbami na Gorenjskem, sicer bi propadel. Siceršnji utrip v Kranjski Gori je povsem običajen. Na ulicah so turisti, domačini in vikendaši, ki polnijo gostinske storitve. S stališča obiska gledalcev je Zlata lisica na Gorenjskem drugorazredno tekmovanje, ki mu dajejo nekaj začimb predvsem slovaški navijači Petre Vlhove. Ti bi se sicer od Slovaške precej bližjem Mariboru počutili precej bolj domače. Nekoč slovenski ponos ta čas bolj priljubljene športne panoge, ki imajo Slovenke na svetovnem vrhu, vse bolj prehitevajo. Svež je spomin na ženski smučarski skakalni tekmi na Ljubnem, športni-plezalni spektakel v Kopru, kjer ob Janji Garnbret vlada nacionalna evforija. Omenjeni prireditvi imata precej večji nacionalni naboj, a se po tradiciji in mednarodni veljavi še ne moreta primerjati z Zlato lisico, ki s trdim delom in povezovanjem ostaja simbol slovenske zimske identitete.
Uvrstitev kariere Ane Bucik
Kot večkrat v svoji zgodovini je Zlata lisica znova spisala športno pravljico. Zasluge za to imata Mikaela Shiffrin z 82. zmago v svetovnem pokalu in Valerie Grenier, ki je senzacionalno prehitela izjemne veleslalomistke, na čelu z Marto Bassino, Federico Brignone, Petro Vlhovo in Saro Hector. Kanadčanka je po 49 letih dosegla novo žensko kanadsko veleslalomsko zmago, potem ko je bila najhitrejša na obeh progah, kar je bil dokaz izjemnega dela organizatorjev. Šestindvajsetletna alpska smučarka se na Gorenjskem počuti odlično, saj je lani s četrtim mestom dosegla svojo najboljšo uvrstitev, letos pa jo je epsko nadgradila. »Res je, da sem sem bila prvič v karieri zadnja v startni hišici, a priložnosti se nisem ustrašila. Rekla sem si, da moram narediti vse, da si kdaj ne bom česa očitala. In sem. Težko opišem, kako ponosna sem nase,« je sijala od zadovoljstva Valerie Grenier, ki je svoj uspeh včeraj nadgradila s šestim mestom. Najboljša posameznica v skupnem seštevku 59. Zlate lisice pa je bila z drugim in četrtim mestom Italijanka Federica Brignone.
Ana Bucik se je dvakrat uvrstila med najboljšo deseterico ter nadaljevala niz vidnih slovenskih uvrstitev na Zlati lisici. Novogoričanka je v soboto z osmim mestom dosegla svojo najboljšo veleslalomsko uvrstitev kariere, včeraj pa se je tretjič v karieri uvrstila med najhitrejšo veleslalomsko deseterico. Primorka je prvi dan vzela celo skalp olimpijski prvakinji Sari Hector ter le pet stotink zaostala za Mikaelo Shiffrin. »Izkoristila sem priložnost. Na treningih sem smučala odlično, tekmovala sem na terenu, ki ga odlično poznam, med gledalci so bili znani obrazi. Vsa ta dejstva sem združila v zelo dober nastop, ki je sicer imel tako na prvi kot drugi progi še nekaj rezerv,« je strnila vtise edina slovenska finalistka, potem ko sta Tina Robnik Neja Dvornik ostali zunaj trideseterice. Včeraj se je Tina Robnik prebila na drugo progo, a po napakah končala na repu uvrščenih. x
