Borbenost, bojevitost, srčnost, všečnost in številne druge prvine so pokazali slovenski odbojkarji na najpomembnejši tekmi generacije, četrtfinalu olimpijskih iger v Parizu. Vse to ni bilo dovolj za uresničitev želja, da bi se kot debitanti kot prva slovenska ekipa na največjem športnem tekmovanju prebili v polfinale. Trikratni svetovni prvaki Poljaki so bili boljši v vseh odbojkarskih prvinah, predvsem pa individualni kvaliteti posameznikov, med katerimi so izstopali Wilfredo Leon Venero z 20 točkami, kapetan Bartosc Kurek z 19 in vsestranski Tomasz Fornal, ki je lovil nemogoče žoge, blokiral, zabijal ase, dosegal točke ter bil motor Poljakov. Poljaki so uprizorili eno svojih najboljših iger ter si priborili lepo priložnost, da po 48 letih, ko so bili leta 1976 olimpijski prvaki v Montrealu, osvojijo svojo drugo kolajno na olimpijskem turnirju.
Drugi niz pretres, ne potres
Matineja ob deveti uri je poskrbela, da se je prvi dan novega tedna in zadnjega olimpijskega začel hitreje kot običajno. Tako za športnike, trenerje, spremljevalce, navijače kot poročevalce. Slovenci in Poljaki so stari znanci zadnjega desetletja, odkar se je slovenska odbojka prebila v svetovni vrh, eden druge so premagovali na največjih odrih. Eno uro so slovenski odbojkarji trpeli. Poljaki so prepričljivo dobili prvi niz s 25:20. Drugi niz je bil poln izenačenj, preobratov, v končnici pa je pri vodstvu s 23:21 bolje kazalo Poljakom, ki so imeli pri vodstvu s 24:23 zaključno žogico za vodstvo z 2:0. Slovenci so jo rešili s skrajnimi močmi, v nadaljevanju pa je kapetan Tine Urnaut na servisu vzel stvari v svoje roke in Slovenija je po eni uri izenačila na 1:1 v nizih.
Pričakovali smo padec Poljakov. Pretres vendarle ni bil potres, poljski temelji so bili še trdnejši. Na servisne bombe Slovenija na začetku tretjega niza ni imela odgovora, številka 1 svetovnega tenisa Iga Šwiatek pa je na montažni tribuni skakala od navdušenja, kot bi bila v Parizu olimpijska zmagovalka, ne pa tretja med posameznicami. Pri visokem zaostanku s 3:10, je sicer nekaj svežine prinesel Rok Možič, ki je zamenjal Tončka Šterna, saj so varovanci romunskega selektorja Gheorgheja Cretuja vzpostavili ravnotežje, da so tretji niz izgubili vsaj častno. Tudi v četrtem nizu je bila ključna menjava Možič-Štern, ko je slednji z najboljšim slovenskim nizom pri servisu prinesel izenačenje na 18:18, v nadaljevanju pa so bili spet prepričljivo boljši Poljaki.
Tonček Štern doživel najtežji poraz na svoji športni poti
Slovenski odbojkarji so bili po porazu poklapani, a so na novinarska vprašanja odgovarjali z dvignjeno glavo. Brez izjeme so poudarjali, da so bili Poljaki boljši. Klemen Čebulj, ki si služi odbojkarski kruh na Poljskem, je izpostavil, da ne pomni, kdaj je nazadnje doživel toliko močnih in natančnih servisov, ob tem, da so bile napake tekmecev sila redke. Kapetan Tine Urnaut je nerad mrmral, da so se mu uresničile najbolj črne misli, in sicer, da bodo Poljaki pokazali svojo najboljšo igro, potem ko so se lovili v skupinskem delu, kjer so Brazilijo strli v petih nizih in izgubili z Italijo. Gregor Ropret je odgovoril, da so bili s potrpežljivo igro nagrajeni z dobljenim drugim nizom, ki žal ni zamajal poljskih temeljev. Tonček Štern pa je priznal, da je doživel najbolj boleč poraz na svoji športni poti.
Črto je potegnil selektor Gheorghe Cretu: »Strinjam se, da so bili Poljaki statistično boljši. Toda Slovenija je v preteklosti večkrat pokazala, da si je moč s potrpežljivo, borbeno in agresivno igro priboriti priložnosti. Trpeli smo, a smo prav na takšen način dočakali svoje priložnosti. Dobili smo drugi niz, v četrtem izenačili rezultat, odločila le ena žoga ali dve, ki sta šli v prid tekmecem. Če bi točko ali dve dobili mi, bi bil lahko scenarij tudi drugačen. Storili smo vse, tudi z menjavami. Toda Poljska je bila stabilna, ves čas na nas pritiskala ter nas silila v napake, ko smo imeli svoje priložnosti. Težko je to reči po porazu, a moram poudariti, da je za nas uvrstitev na olimpijske igre pomenila prvo kolajno. Slovenija je najmanjša država, ki se je v odbojkarski zgodovini uvrstila na olimpijske igre, hkrati pa v zadnjih letih osvajala kolajne na največjih prvenstvih. Romunij, od koder prihajam, ima skoraj 20 milijonov prebivalcev in se bomo, če bomo imeli srečo, po 40 letih uvrstili na svetovno prvenstvo. Zato imam tako veliko spoštovanje do vseh igralcev in celotnega slovenskega naroda.«
Težak razmislek o prihodnosti
Najtežje vprašanje vsem odbojkarjem in trenerju je bilo o njihovi reprezentančni prihodnosti. Pred prvenstvom so namreč večkrat poudarjali, da generacija doživlja vrhunec, prihodnost pa so potiskali v ozadje. Klemen Čebulj je bil odkrit in priznal, da si bo v naslednjem letu vzel reprezentančni premor, saj bi se rad predvsem psihološko spočil, tudi telo pa čuti posledice številnih reprezentančnih akcij. Najstarejši v slovenski reprezentanci Tine Urnaut je bil nekaj časa tiho, nato je skoraj 38-letni Korošec vdihnil, razmislil in povedal: »Iskreno povedano, sem vsa vprašanja o reprezentančni prihodnosti tlačil v sebi. Ves čas sem poudarjal, da smo sedaj tu, kjer smo želeli biti več kot desetletje ter se osredotočamo na svoje delo in poslanstvo. Ponosen in hvaležen sem, da smo s 60. mesta na svetu prišli do točke, ko igramo z najboljšimi reprezentancami na svetu in se z njimi borimo za olimpijske kolajne. Kako bo z mojo reprezentančno prihodnostjo, je odvisno od številnih dejavnikov, do naslednje reprezentančne akcije pa bo še dovolj časa za razmislek,« je bil odkrit slovenski kapetan.
Tudi Gheorghe Cretu si je v izjavil natočil čistega vina: »Kaj se bodo odločili igralci, ni v moji moči. Sam sem imel pogodbo z Odbojkarsko zvezo Slovenije do konca olimpijskih iger. Slovenska stroka bo morala narediti strategijo, kaj si želi v prihodnosti, bo zamenjala generacijo, ali kaj drugega. O svoji prihodnosti pred olimpijskimi igrami nisem razmišljal. Vem, da se bom vrnil na mesto klubskega trenerja na Poljskem, kjer me čaka veliko dela. Kakšen pa bo moj selektorski jutri, se moram v prvi vrsti pogovoriti s svojo družino, v tem trenutku pa vam ne morem povedati ničesar. Odkrito pa vam lahko povem, da sem ponosen, kar smo dosegli s Slovenijo.«
Slovenija – Poljska 1:3 (-20, 24, -19, -20)
- South Paris Park, dvorana 1, gledalcev: 9274, sodnika: Dziewirz (Kanada) in Cesare (Italija).
- Slovenija: T. Štern 9, Pajenk 5 (1 as), Kozamernik 9 (2 asa, 1 blok), Vinčić, Štalekar, Kovačič, Ž. Štern, Ropret 13, Urnaut 16 (2 asa, 1 blok), Čebulj, Možič 8 (2 bloka), Mujanović. Selektor: Gheorghe Cretu (Romunija).
- Poljska: Kaczmarek, Kurek 19 (1 as), Leon Venero 20 (5 asov, 1 blok), Sliwka, Lomacz, Kochanowski 10 (1 as, 1 blok), Semeniuk, Zatorski, Janusz 2 (2 asa), Bieniek 7 (1 as, 1 blok), Fornal 9 (2 asa, 3 bloki), Huber. Selektor: Nikola Grbić (Srbija).
