Ko je Johannes Thingnes Boe v čustvenem nagovoru dejal, da je prišel čas, da družino postavi na prvo mesto, je bil eden redkih, ki ni bil presenečen, njegov starejši brat Tarjei. »Vem že od božiča. Ni mi bilo težko ohraniti skrivnosti, to je nekaj, kar počnem že 15 let. Vem, kako to deluje, odkar sem prvič srečal novinarja,« je pet let starejši Tarjei Boe dejal norveškim medijem. Prav Tarjei je imel v mladosti velik vpliv na Johannesa, ki se je rodil in odraščal v Strynu. V mestu, ki ima nekaj več kot sedem tisoč prebivalcev in leži v zahodnem delu Norveške v pokrajini Vestland, znani po osupljivi naravi, je tudi začel svojo športno pot. Že v mladosti je kazal izjemen talent za biatlon, kar je leta 2012 potrdil s tremi zlatimi kolajnami na mladinskem svetovnem prvenstvu. Navdih in motivacijo je črpal predvsem od starejšega brata. »Tarjei me je vedno spodbujal, da se trudim biti boljši. Brez njegove podpore in nasvetov bi mi bilo veliko težje,« priznava Johannes, ki je bil v družini drugi najmlajši od petih otrok staršev Klemeta in Aslaug Hildegunn Boe.
V Annecyju do prvih zmag v svetovnem pokalu
Uradni član norveške članske reprezentance je postal aprila 2012, s tem pa najmlajši Norvežan, ki je bil uvrščen v nacionalno biatlonsko ekipo. Z začetkom sezone 2012/13 se je pridružil starejšemu bratu ter takratnemu zvezdniku ekipe Oleju Einarju Bjørndalenu in Emilu Heglu Svendsenu, čeprav je še vedno tekmoval na mladinski ravni. V svoji prvi sezoni v svetovnem pokalu je bil 59., že v naslednji je že prvič stal na najvišji zmagovalni stopnički. Njegov srečni kraj je bil Annecy-Le Grand Bornand, kjer je 14. decembra 2013 najprej zmagal v sprintu na deset kilometrov, dan pozneje pa še v zasledovalni tekmi na 12,5 kilometra. V sezoni, ki jo je končal na tretjem mestu v skupni uvrstitvi, je zmagal še trikrat.
Tudi v naslednjih sezonah je bil vseskozi v vrhu, njegov pravi preboj pa je prišel v sezoni 2018/19, ko je zmagal kar šestnajstkrat in postavil nov rekord. Njegova sposobnost, da združi neverjetno hitrost na progi z natančnim streljanjem, je naredila iz njega neustavljivo silo. »Na vsakem treningu poskušam preseči svoje meje. Popolnost ni cilj, temveč način razmišljanja,« pravi Boe.
Njegov trener, Francoz Siegfried Mazet, ki je norveško reprezentanco prevzel leta 2016, pred tem je bil trener Martina Fourcada, pogosto poudarja, da je Johannes eden redkih športnikov, ki se znajo prilagoditi vsaki situaciji na progi. Ključ do njegovih uspehov je tudi v sposobnosti, da ohrani mirnost v najbolj stresnih situacijah. »Vsak strel je nova priložnost. Tudi če zgrešim, vem, da imam še vedno možnosti,« rad poudarja najboljši biatlonec sveta.
V Pjongčangu za pet sekund prehitel Faka
Svojo prvo olimpijsko kolajno je dočakal leta 2018 v Pjongčangu. Na najdaljši biatlonski preizkušnji je za 5,5 sekunde prehitel najboljšega slovenskega biatlonca Jakova Faka. Domov se je vrnil še z dvema srebrnima kolajnama, obe je osvojil v štafetnih tekmah, štiri leta pozneje v Pekingu je bila njegova bera kolajn še impresivnejša, saj je osvojil še pet kolajn, od tega štiri zlate.
Svojo premoč je iz sezone v sezono potrjeval tudi v svetovnem pokalu. Prvič je veliki kristalni globus v njegovo last prešel v sezoni 2018/19, brez njega pa je ostal le v že omenjeni olimpijski sezoni 2021/22. Velik del sezone je imel težave z opremo, nekoliko pa mu je, kot je sam priznal, zmanjkalo motivacije. Ker je v začetku sezone bolj ali manj izgubil vse možnosti za prvo mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala, se je osredotočil na nastope v Pekingu, kar se mu je obrestovalo.
Ob vseh uspehih, ki jih dosega, je pravi ambasador biatlona. Njegovi nastopi privabljajo množice gledalcev, njegovi dosežki pa motivirajo mlade po vsem svetu, da se preizkusijo v tem zahtevnem športu. »Ko tekmujem proti Johannesu, vem, da moram dati vse od sebe. Njegova prisotnost na startu je vedno dodatna motivacija,« je o njem dejal Francoz Quentin Fillon Maillet.
Družina mu pomeni vse
Tudi v letošnji sezoni je na dobri poti, da še šestič osvoji skupni seštevek svetovnega pokala. Ob premoči, ki jo kaže v zadnjih sezonah, bi bil med glavnimi favoriti na prihodnjih olimpijskih igrah, na katerih bi bero osvojenih kolajn lahko še povečal, vendar se je odločil drugače. »Priprave na olimpijske igre zahtevajo veliko, ne le od mene, tudi od mojih najbližjih. Zdaj je čas, da se jim posvetim,« je kot enega glavnih razlogov za predčasno slovo navedel eden najboljših biatloncev vseh časov.
Od 30. junija 2018 je poročen s Heddo Kloevstad Daehli, s katero imata dva otroka, sina Gustava, rojenega januarja 2020, in hčer Sofio, rojeno poleti 2023. »Čez 20 let, ko se bodo moji otroci odselili, zagotovo ne bom obžaloval te odločitve,« je dodal Johannes.
