V 40-letni zgodovini je Krim Mercator do prihoda Martina vodilo enajst trenerjev. Največkrat, trikrat, je na njegovo vročo klop sedla Marta Bon, dvakrat Tone Tiselj, po enkrat pa Cveta Benet, ki je bila tudi med ustanovitelji kluba, Andrej Kavčič, Jiri Zerzan, Vinko Kandija, Robert Beguš, Bojan Čotar, Uroš Bregar, Nataša Derepasko in Dragan Adžić. Čeprav se je Tiselj s krimovkami dvakrat veselil naslova evropskih klubskih prvakinj, Adžić pa dvakrat z Budućnostjo iz Podgorice, je bil legendarni Kandija tisti, ki je pomenil prelomnico v dojemanju rokometa v takrat še obrobnem klubu z Galjevice.

Le Rus Igor Turčin je večkrat slavil v ligi prvakinj

»Danes je Krim v popolnoma drugačnem položaju, kot je bil sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je prišel Kandija. Takrat je bil Krim šele na svojih začetkih in za nas je bilo nekaj neverjetnega, da je prišel v naš klub tako mednarodno uveljavljen trener. Kandija je imel vsekakor nemalo zaslug za razvoj kluba,« je o njenem nekdanjem trenerju, ko je bila še na začetku igralske kariere, dejala Deja Ivanović, ki je že nekaj let športna direktorica najuspešnejšega slovenskega kluba.

Ko sem prebral, da je Adžić odstopil s položaja trenerja pri Krimu, sem si takoj rekel, da bi bilo to nekaj zame. Tu v Ljubljani je nekaj posebnega, nekaj, kar me privlači, vendar si še sam ne znam povsem razložiti, kaj.

Ambrosio Martin, novi trener Krima

Ali lahko Martin Krimu prinese nekaj podobnega, kot mu je Kandija? »Martin je drugi najuspešnejši trener v zgodovini evropskega ženskega rokometa, takoj za Rusom Igorjem Turčinom. Toda to ni bil glavni razlog, zakaj je bil naša prva izbira. Še pomembneje je, da gre za vizionarja in motivatorja, ki na zadeve gleda tudi z druge plati in jih zna povezati. Sploh ni razmišljal o tem, da bi s seboj pripeljal svoje ljudi, želi si sodelovati s slovenskimi trenerji in jim pomagati pri razvoju,« je še dodala pred leti ena najboljših krožnih napadalk na svetu.

V Ljubljani je nekaj posebnega, kar ga privlači

Po slovesu Dragana Adžića so klicali številni agenti, nekateri trenerji so se ponujali sami, toda ko so v klubu razmišljali, koga si resnično najbolj želijo, je bil prva izbira vendarle 56-letni Španec. »Ko sem prebral, da je Adžić odstopil s položaja trenerja pri Krimu, sem si takoj rekel, da bi bilo to nekaj zame. Tu v Ljubljani je nekaj posebnega, nekaj, kar me privlači, vendar si še sam ne znam povsem razložiti, kaj. Ko sem prejel klic, smo se zelo hitro o vsem dogovorili, malo dlje smo čakali le na dovoljenje španske zveze,« je svojo odločitev, zakaj Krim, pojasnil Ambrosio Martin, ki je Ljubljano spoznal že kot trener Györa. Nad njo je bil tako navdušen, da je že v tistem obdobju v času božiča z družino obiskal glavno mesto Slovenije.

Martin je drugi najuspešnejši trener v zgodovini evropskega ženskega rokometa, takoj za Rusom Igorjem Turčinom. Toda to ni bil glavni razlog, zakaj je bil naša prva izbira. Še pomembneje je, da gre za vizionarja in motivatorja, ki na zadeve gleda tudi z druge plati in jih zna povezati. Sploh ni razmišljal o tem, da bi s seboj pripeljal svoje ljudi, želi si sodelovati s slovenskimi trenerji in jim pomagati pri razvoju.

Deja Ivanović, športna direktorica Krima

Novi trener Krima je v Ljubljano prišel šele v soboto zvečer. Nekatere od igralk, ki so nastopile na nedavnem evropskem prvenstvu, še počivajo in se bodo ekipi pridružile šele proti koncu tedna, toda Martin je prepričan, da bo do 11. januarja, ko bo v Stožice prišel Ferencvaroš, dovolj časa za temeljito pripravo ekipe. V veliko pomoč mu je nekdanji trener Adžić, ki ga ceni kot človeka in kot trenerja.

Vedno je prostor za izboljšave

»Do zdaj je bila največja pomanjkljivost igra v obrambi. Če bomo v tem uspešni, nam bo lažje tudi v napadu, kjer ekipa v osnovi niti nima toliko težav, toda preprosto prejema preveč zadetkov. S čvrstejšo obrambo bomo prišli do protinapadov, saj imamo zelo hitra krila. Na začetku se moramo dobro spoznati in ko bomo zgradili dobre temelje, bomo lažje prišli do cilja. Skratka, situacija v ekipi je dobra, vendar je vedno prostor za izboljšave,« je izkušeni rokometni strokovnjak prepričan, da je osnovni cilj, ki so si ga v vodstvu kluba postavili ob začetku sezone, uvrstitev na zaključni turnir v Budimpešto, še dosegljiv.

12. trener Krima v 40-letni zgodovini kluba je Španec Ambrosio Martin.

»Prvo ali drugo mesto v skupini po rednem delu lige prvakinj je v tem trenutku realno zelo oddaljeno in težko ulovljivo, toda tekem bo še veliko. Na voljo imam odlično mešanico sestavin, da skupaj dosežemo nekaj velikega. Štirinajst igralk je nastopilo na nedavnem evropskem prvenstvu, Tjaša Stanko in Tatjana Brnović sta bili izbrani v idealno sedmerico prvenstva, kar potrjuje, da imamo izjemno kakovostne posameznice. Pred nami je zahteven izziv, a vem tudi, da je ekipa pripravljena nanj,« španski trener s polnim imenom Ambrosio Jose Martin Cedres ne beži od velike odgovornosti, ki je pred njim in njegovimi novimi varovankami.

Krim Mercator je po osmih krogih lige prvakinj na tretjem mestu z osmimi točkami, kolikor jih ima tudi CSM Bukarešta, le točko manj ima na petem mestu Podravka, pred njimi pa sta Metz s petnajstimi točkami in Ferencvaroš s štirinajstimi.

O španskem trenerju Ambrosiu Martinu

Zdaj 56-letni Španec s polnim imenom in priimkom Ambrosio Jose Martin Cedres je nekdanji krilni rokometaš, ki je po igranju za manj znane domače klube ob koncu kariere zaigral za sloviti Portland San Antonio. Član kluba iz Pamplone je bil med letoma 1997 in 2003, leta 2001 pa je z njim postal tudi prvak Evrope: v polfinalu je izločil Celje Pivovarno Laško, v finalu pa premagal Barcelono.

Trenersko kariero je začel leta 2003 v klubu Naranco Oviedo, že po eni sezoni pa je prevzel vodenje španskega Itxaka. Tam je ostal osem let, v zadnjih štirih je štirikrat osvojil naslov prvaka Španije, leta 2011 pa je v ligi prvakinj izgubil v finalu proti Larviku. Sledila je selitev na Madžarsko, kjer je Györ v prvem mandatu – od leta 2012 do 2018 – kar štirikrat pripeljal na vrh Evrope (2013, 2014, 2017, 2018). Že med vodenjem Györa je sočasno oktobra 2016 postal tudi selektor ženske reprezentance Romunije, na čelu katere je ostal do maja 2019, a brez vidnejših uspehov. Leto prej je prevzel trenerski položaj v ruskem klubu Rostov Don, s katerim je leta 2019 osvojil naslov podprvaka Evrope, v finalu pa je klonil prav proti Györu. V letih 2019 in 2020 je bil sočasno še selektor ženske reprezentance Rusije, s katero si je na SP 2019 na Japonskem priigral bron.

Pred štirimi leti je zapustil Rusijo in se kmalu zatem vrnil v Györ, a v dveh sezonah (razen dveh naslovov prvaka Madžarske) ni osvojil niti ene evropske lovorike. Še najbližje ji je bil leta 2022, ko je v finalu sklepnega turnirja četverice v ligi prvakinj v Budimpešti v finalu klonil proti norveškemu Kristiansandu z 31:33. Po slovesu od Györa je prevzel žensko reprezentanco Španije. Na treh dosedanjih velikih tekmovanjih je bil z njo enkrat dvanajsti (OI 2024) in dvakrat trinajsti (SP 2023 in EP 2024). x dek

Priporočamo