Rokometni klub Krim Mercator je z 28 sezonami igranja rekorder v zgodovini lige prvakinj. Kljub turbulentnim časom v preteklosti so 27-kratne državne in pokalne prvakinje Slovenije stalnica med evropsko elito že od sezone 1995/96. V ekskluzivnem intervjuju za Dnevnik je Deja Ivanović (dekliški priimek Doler), nekdanja rokometašica in reprezentantka ter zdajšnja športna direktorica Krima, spregovorila o slab(š)i letošnji evropski sezoni in razlogih zanjo, težavah novega trenerja Dragana Adžića, ciljih v sezoni 2023/24, (pre)velikem številu tujk v klubu, posledicah sanacije, domicilni dvorani ...
V skupinskem delu lige prvakinj je Krim na 14 tekmah le šestkrat zmagal. Kateri so bili razlogi za slab izkupiček?
Začetek evropske sezone je bil zelo slab, razlogov pa je več. Ekipa je bila v veliki meri na novo sestavljena, med sezono pa se je poškodovala Francozinja Allison Pineau, steber obrambe. Namesto trenerke Nataše Derepasko je prišel Dragan Adžić, ki je s svojo trenersko filozofijo in načinom dela potreboval nekaj časa za prilagoditev na igralke, ekipo, klubski ustroj in strokovne sodelavce – in obratno. Za nameček smo dobili neverjetno težko skupino, v drugi bi dosegli boljše mesto in lažje napredovali v osmino finala, saj je bila precej manj kakovostna. Ker smo s pripravami začeli že sredi julija, smo vsi pričakovali, da bomo že v septembru v vrhunski formi. Žal se nam ni izšlo: očitno smo bili preveč ambiciozni in smo mislili, da se bodo stvari hitreje postavile na svoje mesto.
Proti Rapidu v osmini finala so vas po zmagi za pet golov v Stožicah vsi že videli v četrtfinalu, a vas je na koncu le en gol ločil od uvrstitve med osmerico.
Razmišljati o tem, da je pet golov prednosti veliko in nedosegljivo, je velika napaka. Tega smo se vsi dobro zavedali in ves teden pred povratno tekmo na različnih področjih delali na tem, kot da plus pet ne pomeni ničesar, da je bil v Stožicah le prvi polčas osmine finala in da se v Bukarešti vse začenja z ničle. A pred povratnim dvobojem se nam je vse podiralo. Vratarka Barbara Arenhart, z 18 obrambami najboljša igralka v Ljubljani, si je na treningu poškodovala mišico. Ko je dobila zdravniški izvid, je po celotni Evropi iskala zdravnika, ki bi ji dal vsaj trohico upanja, da bi lahko branila, a ni dobila zelene luči. Že nekaj dni prej je kapetanka Barbara Lazović staknila vročino. A glavni razlog za izpad je bila naša slaba igra. Čeprav se nikoli ne ubadam s sodniki, še posebej ne ob porazih, ker je to potem alibi za neuspeh, bom naredila izjemo. Sojenje Portugalk v Romuniji ni bilo na ravni lige prvakinj, zato sem bila jezna in razočarana.
Največji minus v Krimovi igri so bili veliki padci v drugih polčasih, ko ste ste izgubljali že dobljene tekme.
To je bilo neverjetno. Tako igralski kot strokovni kader kluba sta že od začetka sezone noro motivirana, delovna, ambiciozna, a so se nam padci v drugih polčasih vseeno dogajali kot po tekočem traku. To je bilo za nas zelo boleče, a po drugi strani se prav na mukah in trpljenju gradi pravi značaj ekipe. Ta se je kljub slabši formi, slab(š)im tekmam in črnemu obdobju v drugem delu sezone uspela dvigniti takrat, ko je bilo to najpotrebneje in najpomembneje. Proti Rapidu nam je zmanjkal le gol, da bi napredovali v četrtfinale in potem bi bila ocena sezone povsem drugačna.
In kako bi – od ena do deset – ocenili letošnjo Krimovo sezono v Evropi?
Z oceno sedem.
Maja lani ste v intervju za Dnevnik po četrtfinalnem izpadu proti Kristiansandu dejali, da Krim očitno še ni zrel za vrh Evrope. Ali trditev velja tudi za letošnjo sezono?
Odsotnost nekaterih poškodovanih igralk se nam je v tej sezoni izjemno poznala, kar je potrditev tega, da Krim še ni bil zrel oziroma pripravljen za naskok na vrh Evrope. A Krim je tudi klub, kar pogosto dobim pod nos, ki ima vedno najvišje cilje, vendar se potem dostikrat opeče in jih ne doseže. Toda v športu morajo biti cilji postavljeni maksimalno visoko: tako sem razmišljala nekoč kot igralka in zdaj kot funkcionarka, takšna je tudi filozofija kluba. Naš najvišji cilj je spet postati prvak Evrope in dvema zvezdicama iz let 2001 in 2003 v Krimov grb dodati še tretjo.
Pred sezono je klub predstavil dveletni projekt, katerega cilj je nastop na sklepnem turnirju lige prvakinj v Budimpešti. V novi sezoni je to zdaj za Krim že kar delovna obveznost.
Seveda in tega niti slučajno ne skrivamo. Tako kot tudi ne skrivamo, da letošnja evropska sezona ni prinesla uresničitve rezultatskih ciljev.
Novi trener Dragan Adžić je pred letošnjo sezono – razen redkih izjem – dobil igralsko že izoblikovano ekipo, pred naslednjo ima verjetno glavno vlogo pri izbiri igralskega kadra.
Ob koncu lanske sezone, ko je postal trener Krima, ni imel veliko manevrskega prostora pri izbiri igralskega kadra, zdaj je povsem drugače. V tej sezoni je imel dovolj časa in priložnosti, da je ocenil, katere igralke obdržati in katerim se zahvaliti za sodelovanje, na katerih položajih smo tanki in se moramo še okrepiti, če želimo priti na evropski vrh. Ko smo kadrovali, smo prisluhnili trenerjevim igralskim željam in projekcijam, kajti on odlično ve, kako se tem rečem streže, saj je bil z Budućnostjo že dvakrat prvak Evrope. Je pa jasno, da bo Krim v novi sezoni še močnejši kot v letošnji.
Krim je razvil veliko vrhunskih
igralk, a so mnoge zaradi boljših
(predvsem denarnih) pogojev odšle
v tujino.
Krimova strategija in filozofija je, da zanj igrajo vse najboljše Slovenke. To je že od nekdaj naša velika želja, a v zadnjih letih se je spremenila tudi njihova percepcija in marsikatera se želi že zgodaj preizkusiti v tujini. Na položajih, na katerih ali ne moremo dobiti ali nimamo ustrezne slovenske igralke, smo jih prisiljeni zapolnjevati s tujkami. Vse Slovenke, s katerimi smo bili v pogovorih, a so nas zavrnile, lahko potrdijo naš koncept. Želimo si slovenske baze oziroma okostja z najboljšimi Slovenkami in reprezentantkami, mladimi igralkami iz naše uspešne rokometne šole in dopolnitev z vrhunskimi tujkami.
Leta 2020 ste uspešno končali dolgotrajno sanacijo kluba. Kako zdaj poslujete, predvsem na finančnem področju?
Finančno poslovanje je stabilno. Obdobje sanacije oziroma finančne krize, ki je trajalo precej dlje, kot smo želeli in načrtovali, nas je naučilo tudi maksimalno racionalnega delovanja in iskanja notranjih rezerv. Tako se tudi obnašamo in delujemo, tako bo tudi v prihodnje. Niti ne sanjamo o tem, da bi nekoč lahko bili med najbogatejšimi klubi v Evropi. To je utopija in do tega ne more priti noben slovenski klub v nobenem športu. Sanacija je bila obdobje preživetja, zdaj pa prihajamo v obdobje, v katerem mora Krim vzpostaviti sodoben poslovni model. Ne le na tekmovalnem in strokovnem področju, ampak tudi na vseh ostalih.
Verjetno je letni klubski proračun
višji kot v preteklosti. Je številka poslovna skrivnost?
Ne, to je javni podatek, ki je dostopen vsakomur. A višina klubskega proračuna je sestavljena iz več segmentov. Glavna razlika je, ali gre le za proračun za prvo člansko ekipo ali za celoten ustroj kluba. V Krimu vedno govorimo o letnem proračunu celotnega delovanja kluba na vseh področjih, pri nas pa znaša okoli 2,2 milijona evrov. Pomembno je, da del sredstev namenjamo tudi našim mlajšim selekcijam, v katerih imajo igralke maksimalne pogoje za svoj razvoj.
Ali Stožice tudi vnaprej ostajajo
Krimova domicilna dvorana?
Odločitev o tem ni le klubska, ampak je tudi stvar Mestne občine Ljubljana, njenega oddelka za šport in letnega programa športa. Doslej so bile Stožice naša domicilna dvorana in tega si želim tudi v prihodnje. A sočasno si želim tudi starta v novo evropsko sezono s takšnim številom gledalcev kot na nedavni tekmi proti Rapidu, ko se jih je na tribunah zbralo 4500. Jasno je, da ljudje množičneje prihajajo na tekme, ko ekipe – tako klubi kot reprezentance – zmagujejo. Zato je za Krim pomembno, kako bo začel novo evropsko sezono, kajti le zmage bodo privabile več gledalcev. Ob tem smo v drugem delu sezone že naredili velik korak naprej tudi pri obisku tekem, ker športni dogodek ni le tekma, ampak tudi številne spremljevalne dejavnosti. Ljudje ne pridejo le gledat rokometa, ampak se želijo tudi družiti, zabavati, spoznavati, uživati ...
