Po letih 2021 (v finalu so premagale francoski Brest s 34:28) in 2022 (padel je madžarski Györ s 33:31) so se Norvežanke v tretjem zaporednem finalu pomerile s Ferencvarošem in po zmagi z 28:24 tretjič stopile na rokometni Mont Blanc. S tem so ponovile uspešen niz Györa, ki je bil na vrhu Evrope v letih 2017, 2018 in 2019 in ki je od leta 2016 dalje nastopal na vseh sedmih »final fourih« ter poleg treh lovorik še po dvakrat klonil v finalu (2016, 2022) in polfinalu (2021, 2023). Na zadnjih štirih sklepnih turnirjih v Budimpešti je nastopal tudi Kristiansand, ki je v sezoni 2018/19 izpadel v polfinalu in osvojil tretje mesto, nato pa trikrat zapored slavil.

Norvežan Ole Gustav Gjekstad po petih letih zapušča klub, v novi sezoni pa bo trener danskega Odenseja. »Niti v sanjah si ne bi mogel zaželeti tako fantastičnega slovesa in šele čez nekaj dni bom verjetno sploh dojel, kaj smo dosegli. Težko je najti prave in primerne besede, kajti občutki so čudežni in neopisljivi. Prav tako je težko primerjati vse tri evropske lovorike, kajti vsaka je zgodba zase, enkratna in neponovljiva,« meni 55-letni trener Ole Gustav Gjekstad, nekdanji reprezentant Norveške (149 tekem, 548 golov). Velja tudi za »očeta preporoda« Kristianstada: potem ko je Larvik, ki ga je treniral dvakrat (med letoma 1999 in 2005 in od 2011 do 2015), osvojil 19 naslovov prvaka Norveške, od tega 13-krat zapored od 2005 do 2017, je Gjekstad prišel v Kristianstad leta 2018 in takoj prekinil Larvikov niz z naslovom državnega prvaka, nato pa »ponovil vajo« še štirikrat zapored.

V vratih blesti 43-letnica

Klub iz pristaniškega mesta na skrajnem jugu države z okoli 115.000 prebivalci, ki mu zaradi zemljepisne lege pravijo tudi vrata Norveške, je na 18 tekmah v letošnji ligi prvakinj 14-krat zmagal, v skupinskem delu pa na gostovanjih dvakrat izgubil (Bietigheim, Bukarešta) in enkrat remiziral (Ferencvaroš). Z izjemo danskega Esbjerga, ki je zaradi igranja osmine finala – Kristiansand se je kot zmagovalec skupine neposredno uvrstil v četrtfinale – odigral dve tekmi več, je bila Gjekstadova ekipa najučinkovitejša med vsemi 16 klubi s skoraj 65-odstotno uspešnostjo pri strelih na gol (914-592). Imela je tudi drugo najučinkovitejšo igralko med elito, 27-letno Čehinjo Marketo Jerabkovo, ki je dosegla 118 golov. Od Jerabkove, ki bo v novi sezoni članica danskega Ikasta, je bila učinkovitejša le Norvežanka Henny Reiastad (Esbjerg) s 142 zadetki.

V vratih je znova blestela že 43-letna Katrine Lunde, ki je rojena prav v Kristiansandu in ki se je po 13-letnem igranju v tujini (Aalborg, Viborg, Györ, Rostov-Don) leta 2017 vrnila v matični klub. V tej sezoni je bila s skoraj 35-odstotno uspešnostjo obramb (747-259) prva vratarka lige prvakinj, s sedmim naslovom prvakinje Evrope pa je postala v tekmovanju, ki se je do leta 1999 imenovalo pokal državnih prvakinj, najuspešnejša rokometašica vseh časov. »To, kar smo dosegle in ponovile v Budimpešti, je noro, neverjetno. Glede na številne igralske spremembe pred sezono so bili mnogi skeptični, a smo dokazale, da je bil njihov dvom odveč,« pravi Katrine Lunde, ki je bila po dvakrat prva z Viborgom (2009, 2010) in Györom (2013, 2014), nato še trikrat s Kristiansandom. V letošnjem polfinalu proti Györu je zbrala 12 obramb, v finalu proti Ferencvarošu pa 16 ob kar 47-odstotni uspešnosti.

Rusinja MVP v Budimpešti

Lundejeva se je po številu lovorik izenačila z moškim rekorderjem, legendarnim krožnim napadalcem in 208 centimetrov visokim Andrejem Šepkinom, ki je od leta 1993, ko se je pokal državnih prvakov preimenoval v ligo prvakov, sedemkrat stal na vrhu Evrope: šestkrat z Barcelono in enkrat s Kielom. Zdaj 58-letni nekdanji reprezentant Sovjetske zveze, Ukrajine (rojen v Zaporožju) in Španije (državljanstvo dobil 1998) z vzdevkom Gigant se je rokometno »upokojil« pri 43 letih, kolikor jih ima tudi Lundejeva, a ta o koncu kariere še ne razmišlja: »Pravijo, da se moraš umakniti na vrhuncu kariere, a jaz še nisem rekla zadnje besede. Telesno in duševno se odlično počutim, še vedno uživam v rokometu in vem, da lahko še dolgo odlično branim,« meni Lundejeva, ki ima z velikih tekmovanj (olimpijski igre, evropska in svetovna prvenstva) kar 17 kolajn, od tega deset zlatih.

V klubu z vzdevkom »gadinje« (Vipers), v katerem je 11 tujk iz sedmih držav (po dve Švedinji, Hrvatici, Čehinji in Španki ter po ena Rusinja, Danka in Francozinja), je bila druga strelka v Evropi 28-letna Rusinja Ana Vjahireva s 84 goli. Levoroka ostrostrelka, ki je po prepovedi nastopanja ruskih klubov zaradi vojaške agresije na Ukrajino lani prišla iz kluba Rostov-Don, je bila v Budimpešti izbrana za najkoristnejšo igralko (MVP) turnirja. »Vesela in ponosna sem, da mi je uspelo osvojiti prvi naslov prvakinje Evrope. A upam, da ni tudi zadnji. Moje sanje so sedaj postale resničnost. Kot branilke naslova smo bile še pod dodatnim pritiskom, a smo zasluženo slavile,« ocenjuje Ana Vjahireva, prva MVP na položaju desne zunanje igralke v zgodovini lige prvakinj, ki je ta naziv dobila že na EP 2018 ter na OI 2016 in 2020.