Zdaj 41-letni Toskić, nekdanji krožni napadalec in reprezentant Srbije (z njo je na domačem EP 2012 osvojil srebro), je celjsko zasedbo prevzel junija 2021, njegova prva trenerska služba pa je bila v madžarskem klubu Csurgoi. Tam je bil igralec med letoma 2018 in 2020, v vmesnem času je bil od oktobra 2019 sočasno še trener. V Celje, kjer je bil igralec od 2007 do 2013 (231 tekem, 700 golov), je kot glavni trener prišel pred slabima dvema letoma, potem ko je zamenjal začasnega stratega Luka Žvižeja, ki je za zadnji del sezone nasledil Tomaža Ocvirka.
A Toskića, ki je podpisal štiriletno pogodbo, je ob prihodu čakala slaba dediščina. V sezoni 2020/21 je klub – v ligi prvakov je izpadel že po skupinskem delu – prvič po letu 2013 ostal brez naslova državnega prvaka in premierno po 2011/12 brez elitne lige prvakov. A v sezoni 2021/22 tudi tolažilne nagrade – posebnega povabila s strani evropske zveze EHF za igranje v prvem krogu kvalifikacij za evropsko ligo – ni izkoristil, saj je takoj izpadel proti danskemu klubu GOG Gudme. Prvo sezono pod Toskićevim vodstvom so poleg neuspeha v Evropi končali še brez naslovov pokalnega in superpokalnega prvaka Slovenije (oba je osvojilo Gorenje), edina svetla točka je bil 25. naslov državnega prvaka, ki jim je omogočil tudi igranje v ligi prvakov.
Med igralsko kariero je Toskić osvojil šest pokalnih lovorik: po tri s Celjem (2010, 2012, 2013) in z Vardarjem (2014, 2015, 2016). Prejšnji vikend je v Ormožu dobil svoj prvi pokal v trenerski vlogi: »Zato mi pomeni še veliko več, prav tako tudi igralcem, klubu, navijačem, sponzorjem... Po petih letih smo vrnili pokal v vitrine Zlatoroga, kamor tudi spada. Tako dolga pokalna 'suša' je bila za vse nas v klubu in okoli njega še dodaten motiv. Naš uspeh je bil zaslužen, moji fantje pa so na igrišču pokazali kakovost, željo, borbenost, voljo in srce,« je ocenil Alem Toskić.
Do naslova lahko že jutri
Že pred začetkom letošnje sezone je bil glavni cilj osvojitev dvojne domače krone – prvenstva in pokala. Po porazu v superpokalu v Gornji Radgoni in solidnem nastopu v ligi prvakov s posebnim povabilom EHF (nastopili so z najmlajšo ekipo med vsemi 16 klubi in ostali brez osmine finala v najmočnejši skupini v zgodovini tekmovanja) so po uspehu v Ormožu na polovici poti do dvojne krone. »Sezono moramo nadaljevati v zmagovitem ritmu in jo skleniti z naslovom prvaka. Zdaj nas čaka le še zaključek domače lige, v katerem moramo pokazati tisto, kar se od nas pričakuje – zmagati na zadnjih treh tekmah. V boju za zvezdico smo v zelo dobrem položaju, za nameček pa imamo vse stvari v svojih rokah in sami odločamo o svoji usodi,« se zaveda Toskić, ki že dolgo živi v Celju, kjer ima tudi družino: ženo zdravnico in dva sinova.
Prvo tretjino sklepnega dela lige so uspešno opravili že včeraj v Zlatorogu, ko so premagali Maribor s 36:29 (16:14). V petek bodo gostili Krško, v zadnjem krogu pa jih čaka gostovanje v Slovenj Gradcu. Glede na trenutno stanje na lestvici (Celje 46 točk s tekmo več, Trimo 40, Gorenje 39) bi si pivovarji že s skalpom Krčanov dokončno priigrali 26. naslov prvaka, a do končnega prvega mesta lahko pridejo že jutri s pomočjo Gorenja. Če Velenjčani doma v neposrednem dvoboju za drugo mesto s Trimom zmagajo ali vsaj odščipnejo točko Dolenjcem, bo Celjanom nedeljski večer spet prinesel razlog za slavje. »Dvojna krona bi bila najlepša nagrada tako za tiste igralce, ki ostajajo v klubu, kot tiste, ki ga zapuščajo. Prepričan sem, da nam bo uspelo,« napoveduje Toske, ki je s Celjem v obeh domačih tekmovanjih v dosedanjem delu sezone odigral 29 tekem in kar 28-krat zmagal. V ligi je na 24 dvobojih edini poraz doživel proti Trimu v Trebnjem, v pokalu je na petih tekmah petkrat slavil.
Po šest odhodov in prihodov
Toda po uspešni sezoni čaka celjski klub spet množičen prestopni rok, ki je že kar vsakoletna tradicija, ob številnih prihodih in odhodih igralcev pa je tako prometno kot na avtobusni ali železniški postaji. »Ko sem prišel za trenerja v Celje, sem želel obdržati vsaj okostje ekipe, jo skupaj obdržati tri sezone in z nekaterimi okrepitvami potem naskakovati nastop na sklepnem turnirju najboljše četverice v ligi prvakov v Kölnu. A očitno bom že tretjo sezono zapored moral bolj ali manj na novo zgraditi ekipo, sočasno pa biti konkurenčen doma in v Evropi. Zavedam se, da je Celje za mlajše in neizkušenejše igralce vrhunska odskočna deska za preboj v večje in bogatejše evropske klube. Ti nam kot po tekočem traku pobirajo nosilce igre, ki blestijo doma in v Evropi,« opisuje Toskić.
Kadrovanje v Celju je tudi letos znova zelo pestro. Zlatorog zaenkrat uradno zapušča šest igralcev: na Dansko odhaja Aleks Vlah (Aalborg), na Hrvaško Matic Suholežnik (Zagreb) in Gal Marguč (Nexe Našice), v Izrael Nebojša Bojić, v Nemčijo pa Tilen Strmljan (Hannover) in Ante Ivanković (Rhein Neckar Löwen), negotova je usoda Tunizijca Yassina Belkaieda in Hrvata Patrika Martinovića. Novi člani Toskićeve čete – zaenkrat jih je prav tako šest – so doslej postali 21-letni Nik Ćirović (levi zunanji; dve leti je bil na posoji v Ormožu, trenutno je s 158 goli drugi strelec slovenske lige), 20-letna Srb Stefan Dodić (srednji zunanji; posojen s strani poljskih Kielc, trenutno član Zagreba) in Luka Perić iz BiH (desno krilo; Borac Banjaluka), 30-letni vratar Rok Zaponšek (v Švici je z ekipo Kriens-Luzern pred dnevi osvojil prvo lovoriko – pokal – v klubski zgodovini), 23-letni Uroš Miličević (levi zunanji; Riko Ribnica) ter 27-letni reprezentant in desni zunanji Grega Krečič, ki zapušča nekdanji Toskićev klub Csurgoi.
