Več kot 15.000 hrvaških navijačev je na tribunah Arene Zagreb ustvarilo norišnico, njihovi ljubljenci pa so proti Francozom igrali kot v transu. Gostje, šestkratni svetovni prvaki, na tekmi niso niti enkrat vodili, poleg začetnih 0:0 pa so iztržili le še eno izenačenje (1:1). Hrvati so si prvo občutnejšo prednost priigrali pri 10:5 v 14. minuti, v končnici prvega polčasa pa so imeli dvakrat že rekordnih in neverjetnih plus devet (17:8, 18:9). Strelski trio Zvonimir Srna, Marin Jelinić (oba po 7 golov) in Ivan Martinović (6) je neusmiljeno polnil mrežo Francozov, ki so na dosedanjih SP osvojili že dvanajst kolajn, v vratih pa je blestel Dominik Kuzmanović (17 obramb).
Transparent za Duvnjaka
Manj kot deset minut pred koncem so »kockasti« še vedno vodili za šest (25:19), nato pa so začeli rahlo padati. Francozi (Dika Mem 8, Ludovic Fabregas 4) so se do konca tekme še petkrat približali na tri gole zaostanka, a zmaga Hrvatov ni bila niti za trenutek ogrožena. Za potezo tekme je v 54. minuti pri vodstvu z 28:25 poskrbel Dominik Kuzmanović, 22-letni vratar nemškega Gummersbacha. Gostitelji so zaradi izključitve krenili v napad s kar dvema igralcema manj, zato so iz vrat potegnili vratarja. Z igralcem manj je zadel Igor Karačić, Francozi so izvedli hitri center in žoga je letela proti praznemu golu, a se je nato čudežno pojavil Kuzmanović, ki je s klopi še pravočasno pritekel v svoja vrata in z obrambo v slogu parad nogometnih vratarjev preprečil gol.
Po koncu tekme se je od sreče objokani Kuzmanović znašel v objemu prav tako čustvenega kapetana Domagoja Duvnjaka, ki je odigral svojo zadnjo reprezentančno tekmo pred domačimi navijači. »Hvala, kapetan« je bilo napisano na velikem transparentu navijaške skupine Mi, Hrvati, pod napisom pa je bila fotografija Duvnjaka, ki v zraku ponosno drži stisnjeno desno pest. Že 36-letni igralec Kiela je po zmagi na sredini igrišča ponosno in s solzami v očeh poziral s hrvaško zastavo, na kateri je pisalo Đakovo – ime mesta, v katerem je legendarni Dule rojen. Po fantastičnem uspehu je njegov klub Kiel na svoji spletni strani zapisal: »Neverjetno! Dule bo v nedeljo s Hrvaško igral v finalu za svojo prvo zlato kolajno na SP. Vzemi to krono!«
Kuzmanovića za predsednika
Hrvaška se je po SP 1995, 2003, 2005 in 2009 že petič uvrstila v veliki finale (doslej ena zmaga in trije porazi) in prekinila 16-letni post, ki je trajal od tekmovanja, ki ga je leta 2009 tudi gostila. Pri edinem zlatu na Portugalskem 2003 je bil v reprezentanci tudi legendarni Ivano Balić, ki se je po zdajšnjem polfinalnem skalpu Francozov z novinarske tribune spustil v garderobo domače ekipe v dvorani in se pridružil velikemu slavju. Philip Selmann, novinar danske državne televizije DR, je po zadnji Kuzmanovićevi obrambi pred koncem tekme med prenosom v živo navdušeno zavpil v mikrofon in kamere: »Noro! Kakšen mojster. Ta človek lahko postane predsednik Hrvaške.« Danski časopis Ekstra Bladet je bil prav tako slikovit: »Hrvate je že pred tekmo kar razganjalo od adrenalina. V nezemeljskem zvočnem peklu so Francozi povsem pogoreli, vzdušje na tribunah pa je bilo takšno, da je dvorani skoraj odletela streha.«
Med gledalci je bil tudi legendarni Nikola Karabatić, ki se je od reprezentance poslovil po OI 2024 v Parizu in ki je ob izhodu iz dvorane le nemočno zmajeval z glavo: »Nihče ni nikoli francoski reprezentanci doslej zabil kar 18 golov v enem polčasu in nihče ni nikoli proti njej vodil z devetimi goli prednosti.« Pogosto kritizirani hrvaški selektor, Islandec Dagur Sigurdsson, je bil nad razpletom tekme seveda navdušen: »Ne morem biti srečnejši in ponosnejši, kot sem zdaj. Igralci, navijači, strokovni štab – vsi so junaki. Čudovit občutek je bili del tega.« Eden junakov polfinalnega uspeha je bil tudi Ivan Martinović, 36-letni na Dunaju rojeni levoroki ostrostrelec nemškega kluba Rhein Neckar Löwen: »V ekipi se borimo drug za drugega. Postali smo velika družina, radi se imamo in uživamo. Res smo prava klapa. Zaslužili smo si potovanje v Oslo, a naša zgodba na prvenstvu še ni končana. Uspeh proti Franciji je bil le še en korak do zlate kolajne.«
