Barcelona enajstič, Kiel petič, Kilece drugič ali Veszprem prvič - to je najpomembnejše vprašanje pred zadnjim dejanjem sezone 2021/22 v dvorani Lanxess Arena v Kölnu, ki bo že trinajstič zapored gostil sklepni turnir četverice. Potem ko sta zadnja dva »final foura« zaradi pandemije koronavirusa potekala pred le 500 gledalci, je dvorana z zmogljivostjo skoraj 20.000 gledalcevtokrat že razprodana, cene vstopnic (za oba dneva in vse tekme, za posamezne tekme niso v prodaji) pa so od 85 do 375 evrov. Köln je v minuli sezoni gostil kar dva finalna turnirja: 28. in 29. decembra 2020 za zaradi koronavirusa skrajšano sezono 2019/20, nato pa še 12. in 13. junija 2021 za 2020/21. Odkar je Köln leta 2010 prvič postal zadnje dejanje lige prvakov, še nobenemu klubu ni uspelo obraniti lovorike, tako da ima Barcelona ta vikend možnost, da se kot stara in nova prvakinja Evrope vpiše v rokometno zgodovino.

Polovični izkupiček Barcelone

Na zadnjih dveh sklepnih vikendih v dvorani Lanxess Arena, ki so jo po zgolj dobrih dveh letih gradnje (stroški 153 milijonov evrov) odprli leta 1998, je Slovenijo obakrat zastopalo po šest igralcev. Letos bo eden manj: za Barcelono bosta igrala Blaž Janc in Domen Makuc, za Veszprem Blaž Blagotinšek in Gašper Marguč in za Kiel Miha Zarabec, le Kielce ne bodo slovensko obarvane. Največji favorit je spet Barcelona, ki je v tej sezoni že osvojila vse štiri španske lovorike, z naslovom evropskega prvaka pa bi ponovila lansko zgodovinsko s petimi. »Vedno se je lepo vrniti v Köln. Smo v dobri formi in pripravljeni na spektakel. Igramo precej bolje kot v prvem delu sezone, a to še ne pomeni, da smo favoriti. Vseeno upam, da bomo tudi letos šli do konca, čeprav je sklepni turnir vedno zelo nepredvidljiv in poln presenečenj,« pravi Barcelonin vratar in španski reprezentant Gonzalo Perez de Vargaz. Klub ima tudi najboljšega strelca v dosedanjem delu evropske sezone - Francoz Dika Mem je dosegel že 90 golov. Barcelona je v 12 letih v Kölnu šestkrat igrala v finalu ter po trikrat zmagala (2011, 2015, 2021) in izgubila (2010, 2013, 2020).

Kiel, ki je v štirih finalih lige prvakov premagal tri različne nasprotnike (Flensburg 2007, Barcelono 2010 in 2020, Atletico Madrid 2012), bo igral v zelo oslabljeni zasedbi. Zaradi poškodbe na začetku meseca bo manjkal prvi zvezdnik, Norvežan Sander Sagosen, ki bo z igrišč odsoten vsaj šest mesecev, prav tako pa ne bo niti nemškega reprezentančnega krožnega napadalca Hendrika Pekelerja, ki se je poškodoval v četrtfinalu proti PSG. A Kiel je nepričakovano angažiral 40-letnega Bjarteja Myrhola, nekdanjega norveškega krožnega napadalca in reprezentanta, ki se je junija lani rokometno »upokojil«. Vseeno se 33-letni Niklas Landin, Danec v Kielovih vratih, ne predaja vnaprej: »Pred dvema letoma smo v finalu premagali Barcelono in pokazali, da smo našli recept za uspeh. Tokrat bomo precej oslabljeni, a to še ne pomeni, da bomo tudi slabši na igrišču. Za razliko od zadnjih dveh turnirjev, ko skoraj ni bilo gledalcev, jih bo zdaj na naši strani vsaj 15.000, kar bo za Kiel velik plus.«

Madžari s štirimi ničlami

Veszprem je doslej štirikrat igral v velikem finalu (na final fouru skupaj že sedemkrat) in štirikrat izgubil: proti Magdeburgu 2002, Barceloni 2015, Kielcam 2016 in Vardarju 2019. Pred dnevi je v domači ligi doživel še en šok, saj mu je Pick Szeged drugič zapored speljal naslov madžarskega prvaka. V letošnjem finalu je Veszprem dobil prvo tekmo z 29:28, na povratni doma je držal remi z 29:29 in imel zadnji napad 15 sekund pred koncem, a ga je zapravil. Szeged je krenil v napad, Dean Bombač (šest golov) je poskrbel za vrhunsko podajo, ki jo je v zadnji sekundi na šestmetrski črti izkoristil krožni napadalec Miklos Rosta za zmago s 30:29 in naslov prvaka zaradi večjega števila doseženih golov v gosteh. Veszpremov trener Momir Ilić upa, da poraz ne bo preveč vplival na njegove fante v Kölnu: »Seveda smo bili po tekmi vsi žalostni, jezni, razočarani. A časa za žalovanje ni bilo, v Kölnu pa nas čaka težak popravni izpit. Če bi nam uspelo postali prvak Evrope, bo izgubljeni naslov madžarskega prvaka seveda takoj pozabljen.«

Edini dosedanji naslov najboljšega kluba v Evropi so poljske Kielce osvojile leta 2016, ko so v finalu šele po dramatičnem streljanju sedemmetrovk premagale prav Veszprem z 39:38, ki je v rednem delu tekme v pičlih petnajstih minutah zapravil neverjetnih devet golov prednosti. Španec Talant Dušebajev, trener Kielc, ki ima v svoji ekipi tudi oba sinova, Alexa in Daniela, je v tej sezoni spet postal prvak Poljske, vendar je proti Wisli iz Plocka izgubil pokalni finale. »Srečni smo, da smo spet v Kölnu, kar pomeni, da spadamo med najboljše štiri klube v Evropi. Morebiti je naša prednost v tem, da nas večina ne smatra za favorite in bomo lahko neobremenjeni in sproščeni napadli iz ozadja. Toda počakajmo z napovedmi in videli bomo, kako se bo vse skupaj razpletlo,« meni Talant Dušebajev, ki je bil že petkrat prvak Evrope: enkrat kot igralec (Teka Santander 1994) in štirikrat kot trener (Ciudad Real 2006, 2008, 2009, Kielce 2016).