Madžarska prestolnica bo že devetič v zadnjih desetih letih gostila najboljši kvartet med evropsko elito: prvič je bilo to v sezoni 2013/14, v 2019/20 pa tekmovanja ni bilo zaradi koronavirusa. Od premiere do predlani je bil sklepni turnir v dvorani Laszlo Papp (zmogljivost 12.000 gledalcev), poimenovani po nekdanjem madžarskem boksarju in trikratnem zlatem olimpijcu, letos pa drugič zapored v MVM Dome (20.028), ki nosi ime po tamkajšnjem električnem gigantu in ki je tudi največja rokometna dvorana v Evropi.
Na devetem »final fouru« bo Györ igral že osmič, manjkal je le v sezoni 2014/15. Izkupiček Madžark so štirje naslovi evropskega prvaka (enega so osvojile še v sezoni 2013/14, zadnji pred uvedbo sklepnega turnirja), dva poraza v finalu (še trije po starem sistemu tekmovanja) in en neuspeh v polfinalu. Danes se bo Györ v polfinalu pomeril z norveškim Kristiansandom, dvakratnim zaporednim prvakom Evrope, ki je bil predlani v finalu boljši od francoskega Bresta (34:28), lani pa od Györa (33:31). Da bo šlo že danes za finale pred finalom, kažejo tudi stavnice, ki največ možnosti za lovoriko pripisujejo Györu (kvota 2,15), sledijo mu Kristiansand (3,50), Esbjerg (4,00) in Ferencvaroš (15,00).
Slovo za Martina in Gjekstada
Ambros Martin, Španec na trenerski klopi Györa, ki po sezoni zapušča klub, saj bo prevzel vodenje ženske reprezentance Španije, je z Madžarkami že štirikrat pokoril Evropo, vodil pa jih je v dveh mandatih: od 2012 do 2018 in od 2021 do 2023. »Seveda bi se želel od Györa posloviti z lovoriko, kajti to bi bilo najlepše možno slovo. Verjamem, da so moja dekleta sposobna po štirih letih spet stopiti na vrh Evrope. Igranje pred domačimi gledalci je prednost, čast in privilegij, a sočasno tudi velik pritisk in breme. Upam, da bomo s slednjima uspešno opravili in se na koncu veselili,« se nadeja Ambros Martin, ki je bil kot igralec tudi prvak Evrope. V sezoni 2000/01 je kot član ekipe Portland San Antonio v finalu premagal Barcelono, v polfinalu pa Celje.
Tudi Ole Gustav Gjekstad po koncu sezone zapušča trenersko klop Kristiansanda in jo prepušča dosedanjemu pomočniku, Slovaku Tomašu Hlavatyju. S klubom je petkrat osvojil naslov državnega in štirikrat pokalnega prvaka Norveške, vrhunec pa sta bila naslova najboljšega v Evropi v zadnjih dveh letih. »V klubu sem preživel pet čudovitih in uspešnih let, zato bo slovo težko in ganljivo. A zdaj ne razmišljam o tem, ampak sem osredotočen le na Budimpešto. Če nam ta konec tedna uspe evropski hat-trick, bi bil to velik podvig,« se zaveda Ole Gustav Gjekstad, ki bo v novi sezoni vodil danski Odense.
Niti Esbjerg niti Ferencvaroš še nista stala na vrhu Evrope: Danke so lani prvič igrale na sklepnem turnirju in osvojile četrto (zadnje) mesto, Madžarke pa so pred 21 leti doslej edinokrat nastopile v finalu lige prvakinj in klonile proti skopskemu Kometalu. Esbjerg je po tretjem mestu v skupinskem delu (20 točk, zaostal je le za Metzem/25 in Györom/22) v osmini finala izločil Brest, v četrtfinalu pa CSM Bukarešto. Največji delež pri tem je imela norveška ostrostrelka Henny Reistad, s 130 goli trenutno prva strelka lige prvakinj. »V tej sezoni smo znova dokazali, da se lahko najmanj enakovredno kosamo z vsemi ekipami v Evropi. In to je razlog za optimizem v Budimpešti,« meni 45-letni Jesper Jensen, ki je trener Esbjerga od leta 2017, sočasno pa od 2020 tudi selektor ženske reprezentance Danske.
Dvakrat neuspešna v finalu
Ferencvaroš je bil v skupinskem delu s 15 točkami le mesto pred petouvrščenim Krimom (12), v nadaljevanju poti do Budimpešte pa je skalpiral Budućnost in Metz. »Mnogi nas imajo za popolne avtsajderje, a to me sploh ne moti. To je lahko za nas le plus, kajti mogoče nas bodo zaradi tega tekmice podcenjevale, mi pa lahko to dobro izkoristimo. Če bomo v Budimpešti na visoki ravni, lahko poskrbimo za presenečenje,« napoveduje trener Gabor Elek, ki ima v ekipi tudi tri nekdanje igralke Krima: Srbkinji Andreo Lekić in Dragano Cvijić ter rojakinjo Szandro Szöllosi Zacsik.
»Dvakrat sem že bila zelo blizu osvojitve naslova prvakinje Evrope, a sem obakrat ostala praznih rok. Upam, da se bo tokrat izšlo v slogu pregovora, da gre v tretje gre,« si želi Ana Gros, članica Györa in edina Slovenka na sklepnem turnirju v Budimpešti. Za levoroko ostrostrelko je bila v njenem prvem mandatu v Györu v finalu leta 2012 usodna Budućnost, ki jo je takrat vodil Dragan Adžić, zdajšnji trener Krima in selektor ženske reprezentance Slovenije. Na prvi tekmi na Madžarskem je Györ zmagal z 29:27, na drugi v Črni gori gostiteljice s 27:25, ob izenačenem skupnem izidu 54:54 pa je naslov osvojila Budućnost zaradi več doseženih golov v gosteh. Grosova, s 135 goli prva strelka lige prvakinj v sezoni 2020/21, je želela odlične predstave v dresu Bresta kronati še z evropsko lovoriko, a v finalu tudi njenih osem golov ni moglo preprečiti poraza proti Kristiansandu (28:34).
