Tekmovalno žirijo v smučarskih skokih sestavljajo direktor tekmovanja Sandro Pertile in njegov pomočnik Borek Sedlka, ki imata mesto stalno zagotovljeno, nato pa so v njej še vodja tekmovanja in njegov pomočnik ter tehnični delegat s svojim pomočnikom. Te funkcije niso stalne, vsak, ki jo opravlja, pa mora imeti opravljeno izobraževanje pri Mednarodni smučarski zvezi (FIS).
Zna se postaviti v kožo tekmovalca
Vse prevečkrat se zgodi, da žirijo na velikih tekmovanjih sestavljajo ljudje, ki imajo znanje pridobljeno v pisarni, sami pa nikoli niso bili udeleženi v samem vrhu smučarskih skokov. Tako se zgodi, da žirija na videz sprejme pravilno odločitev v težkih razmerah, a se ne pozna postaviti v kožo tekmovalca, ki čaka na svoj nastop. Pri tem je najbolj svež spomin na lanski finalni skok na novoletni turneji, ko je Stefan Kraft več minut bil bitko živcev in zaradi odločitve žirije ni mogel napasti zlatega orla, ki je nato pripadel njegovemu rojaku Danielu Tschofenigu. Zato pri FIS rade volje v svojih krogih pozdravijo nekoga, ki ima tudi izkušnje s tekem najvišjega ranga. Kaj to pomeni, se zaveda tudi Robert Meglič.
»V prvi vrsti gre za izkušnje. Veliko pomeni to, da veš, kako poteka komunikacija s trenerji, in da vsaj delno poznaš tekmovalce in njihove lastnosti. Sam točno vem, kaj za tekmovalca pomeni stranski, vzgonski ali pa veter v hrbet, in to je tisto, kar najbolj vpliva na delo žirije. Lahko izrazim svoje mnenje in tako lažje in hitreje prilagodimo višino zaletišča,« se svojih prednosti zaveda Tržičan, ki je bil v svetovnem pokalu najvišje na četrtem mestu, tekmoval pa je tudi na olimpijskih igrah v Lillehammerju leta 1994 in bil deveti na veliki napravi.
Razlik med vlogama ne dela
Izkušnje 50-letnika so prav prišle že v Klingenthalu, kjer kljub zahtevnim vremenskim razmeram veliko pritožb na delo žirije ni bilo. Ker je Robert Meglič bolj na začetku poti, je opravljal vlogo pomočnika tehničnega delegata. Sicer je Tržičan poznan po tem, da že od sezone 2020 v Planici opravlja vlogo pomočnika vodje tekmovanja Aljoše Dolharja. »Sam med funkcijama ne delam velike razlike. V obeh primerih je treba natančno poznati pravila igre, funkciji pa se med seboj tudi prepletata.«
V njegovi dokaj kratki karieri člana žirije tekmovanja je vrhunec lanski polet Domna Prevca, ko je v Planici z 254,5 metra postavil svetovni rekord. »Kot pravimo vedno, se rekord zgodi. Sestaviti se morajo številni dejavniki. Biti morajo ugodne razmere, pravi tekmovalec na startu in letalnica varno pripravljena, nato pa mora še tekmovalec narediti dober skok,« je osnovno pot do nove znamke opisal nekdanji skakalec, ki bo 4. novembra dopolnil 51 let. Seveda ima polet Domna Prevca dodobra zakoreninjen v spominu. »V poskusni seriji smo Domnu znižali zaletišče, na tekmi pa sva imela z Aljošem dogovor, da bova zaletišče pustila, če delegat ne bo predlagal znižanja. K sreči se je vse odvilo perfektno. Zdaj je rekord v Planici in upam, da tam tudi ostane, ker tja spada.« Novi svetovni rekorder je na Saškem omenil, da je nekaj prostora še za daljši polet, a se Meglič z njim ne strinja. »Morda pol metra, da bi se dalo dlje, ampak zelo težko.« Zato pa z veseljem pozdravlja odločitev vlade, da bo podprla povečavo planiške letalnice. »Gre za veliko investicijo, saj bo država namenila okoli pet milijonov evrov za to prenovo. Med prenovo se bo višinska razlika letalnice spremenila za pet višinskih metrov, kar pomeni, da se bo dalo leteti do 270 metrov. Projekt je predviden do svetovnega prvenstva leta 2028, kar v praksi pomeni, da bodo stroji v Planici zaropotali takoj po koncu finala leta 2027 in bo prenova izpeljana v manj kot enem letu.«
