O tekmah v Lake Placidu v ZDA, kjer je dvakrat zmagala.

Najbolj mi je bila všeč skakalnica, ki na prvi pogled deluje malo divje. Uživala sem, saj je bilo vse skupaj bolj razburljivo in me je odnašalo po nizkem hrbtišču. Ob prvem obisku ZDA so mi bili Lake Placid in ljudje zelo zanimivi. Skozi mesto sem se sicer peljala le enkrat z avtobusom. Zdi se mi, kot da so vse filmske kulise resnične. Vzdušje je bilo drugačno, obnašanje navijačev je drugačno kot v Evropi, kar je bilo zame zelo zanimivo. Ko skačem ne slišim navijačev, sem pa videla njihovo spremljanje tekme, ko sem si ogledala posnetke. Za nameček je bila prava zima s snegom in mrazom. Bilo mi je bolj všeč kot na Japonskem in sem se počutila veliko bolje.

O neverjetni sproščenosti na tekmah v Lake Placidu.

Ne vem, zakaj sem bila sproščena že od prvega skoka in me je neslo daleč. To so pač smučarski skoki, v katerih ti enkrat gre, drugič pač ne. En dan pred tekmo ne vem, kako se bom počutila na skakalnici. Ne delam nobenih posebnih vaj, sem pa vesela, če na tekmah prikažem najboljše skoke.

O tem, katera izmed sedmih zmag v letošnji sezoni ji je najljubša.

Ne vem, kaj naj odgovorim. Trenutno se ne spomnim, da bi bila katera izmed njih nekaj posebnega. Najljubše so mi tiste, za katere se moram bolj potruditi.

O težavah s časovno razliko, saj je bila v mesecu dni na Japonskem in v ZDA.

Ob vsaki vrnitvi imam malo težav. Glede spanja mi je šlo kar dobro. Lažje mi je bilo v ZDA.

O tekmah konec tedna v Ljubnem, kjer je lani zmagala.

Ker sem lani že zmagala, bom na tekmah bolj mirna. Tudi, če kaj ne bo šlo po načrtih, se ne smem s tem preveč obremenjevati. Potrebnega bo nekaj potrpljenja v prilagajanju, saj nas čaka za prehod z velike skakalnice v Lake Placidu na Ljubno, ki je ena najmanjših v svetovnem pokalu. Rajši skačem na velikih napravah. Iskreno vam povem, da mi skakalnica v Ljubnem po profilu ni všeč, nikoli nisem z veseljem na njej tekmovala, a se vseeno na njej dobro znajdem in uspešno tekmujem. V Ljubnem se sicer odlično počutim, saj so tam izjemno topli ljudje in prostovoljci, ki se vsi zelo potrdijo za tekmo. Navijači so izjemni, vzamejo si čas, da pridejo na tekmo in nas spodbujajo, ne glede na to, kakšni so skoki.

O tem, koliko ji letos pomagajo izkušnje z nošenjem rumene majice v lanski sezoni.

Nošenje rumene majice ni nič lažje. Vse je enako. Imamo pa kakšno izkušnjo več.

O prednosti 201 točke pred zasledovalkami.

To skušam ignoritati, saj dobro vem, da bi me gledanje na razliko le obremenjevalo. Po tekmah sploh ne pogledam, kakšna je razlika v točkah.

O denarnih nagradah, saj so ženske na tekmah v Lake Placidu prvič prejele za zmago enak znesek kot moški – 13.000 švicarskih frankov.

S tem, koliko zaslužim na tekmi, se sploh ne ukvarjam. Lepo mi je bilo, ko so se ostale tekmovalke razveselile višjih zneskov na svojih računih.

O tem kako trije bratje, Peter in Cene skakalne smuči že postavila v kot, aktiven je le še Domen, doživljajo uspehe mlajše sestre.

Če sem dobra, so zadovoljni in ponosni, če pa mi ne gre po željah, me malo pocrkljajo.

O študiju bibliotekarstva na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Izpolnila sem vse pogoje, da lahko grem na izpite, a še nobenega nisem delala, saj sem se dogovorila, da bom obveznosti opravila po koncu sezone. Profesorji so zelo ustrežljivi, da lahko usklajujem skoke in študij. Na začetku študijskega leta, ko sem imela čas, sem se iz Dolenje vasi v Selški dolini zapeljala v Ljubljano. Ker mi je to vzelo veliko časa, zdaj gradivo raje preberem v spletni učilnici. Tudi na potovanjih čas izkoriščam za študij, saj imam ob sebi redno tudi tablični računalnik, da mi ni treba nositi knjig.