V slovenskih smučarskih skokih in nordijski kombinaciji je prišlo do spremembe v vodstvu, saj je Borut Meh mesto predsednika odbora in zbora panoge prepustil dosedanjemu podpredsedniku Tomažu Kunstlju, ki je v Smučarski zvezi Slovenije (SZS) deloval že med letoma 2002 in 2006. »Meh je eden izmed tvorcev sedanje urejenosti smučarskih skokov in nordijske kombinacije. V panogi ni nobenih pretresov, piramida deluje od spodaj navzgor. Veliko pozornosti je posvečeno delu z novimi generacijami, ki rastejo v klubih. Le tako se bomo nadaljevali z rezultatsko kontinuiteto,« je poudaril Tomaž Kunstelj.
Slovenija lovi četrto mesto za olimpijske igre
V poletnem obdobju je bil poudarek na napredku v tehniki in motoriki skakalcev ter skakalk, zato vsi najboljši niso nastopali na vseh tekmah poletne velike nagrade, da so lahko trenirali v miru. Slovenija ima trenutno med moškimi na olimpijskih igrah prihodnje leto zagotovljena tri mesta, pri ženskah pa štiri. Cilj moške vrste je, da bo v Predazzu nastopila s štirimi skakalci, kar pomeni, da mora imeti 18. januarja 2026 na svetovni lestvici štiri tekmovalce med prvih 25. Med njimi so trenutno Anže Lanišek, Domen Prevc in Timi Zajc, ki imajo dovolj točk, da so Sloveniji že zagotovili nacionalno kvoto. Četrti kandidat je Lovro Kos (trenutno 32. na lestvici), ki pa bo moral na naslednjih 19 tekmah svetovnega pokala osvojiti med 150 in 200 točk, da pride med prvih 25. V primerjavi s prejšnjimi olimpijskimi igrami so število moških s 65 znižali na 50 skakalcev, da so lahko število žensk s 40 povečali na 50. Tako ne bo več klasične ekipne tekme za moške, ampak super ekipna tekma z dvema tekmovalcema v reprezentanci.
Potem ko je na olimpijski generalki septembra v Predazzu prišlo do treh hudih poškodb skakalk, je bila opravljena analiza. Sprejeti so bili ukrepi s popravki na obeh skakalnicah in spremembo pravil pri ženskah glede velikosti dresov. »Profila obeh skakalnic sta v skladu z normami in pravili za gradnjo skakalnic. Na poškodbe je vplivalo več elementov. Ker je bilo tekmovanje v zelo toplem vremenu, je bil zrak redkejši. Veter v hrbet je bil ekstremno močan, zato so bile zaradi višjega zaletišča nenačrtovano visoke hitrosti na odskočni mizi, ki so botrovale visoki paraboli leta. To je pomenilo pristajanje z velike višine in precej večje sile pri doskoku,« je pojasnil vodja panoge za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo pri SZS Gorazd Pogorelčnik. Prireditelji so ukrepali tako, da so zmanjšali naklon odskočne mize navzdol. V Predazzu po testih, ki so jih opravili člani italijanske reprezentance, trdijo, da je zdaj vse skupaj veliko boljše. Mimogrede: tudi v Planici so morali na obeh skakalnicah opraviti popravke, kjer je zdaj krivulja leta veliko bolj prijazna in manj nevarna, kot je bila takoj po odprtju skakalnic.
Fis je povečala drese za ženske
»Če pred sezono ne bi prišlo do sprememb v pravilih, v Predazzu verjetno ne bi prišlo do padcev s poškodbami. Ker so bili v preteklosti dresi večji, je bila večja tudi oporna površina med letom, kar je zmanjšalo hitrosti na zaletišču in krivuljo leta, sile pri pristanku pa so bile bolj prijazne,« je razlagal Pogorelčnik. Fis je ukrepala takoj in spremenila pravila za ženske, da se je obseg dresov povečal na pet centimetrov, potem ko je bil prej med dvema in štirimi centimetri.
Po norveškem škandalu na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju v Trondheimu je Fis zaostrila pravila glede tekmovalne opreme. Na tekmah poletne velike nagrade je bilo veliko več diskvalifikacij kot v preteklosti, največkrat zaradi prevelikega dresa na nogi. Če je dres na nogi predolg le za centimeter ali dva, se prostor v razkoraku (težišču) in s tem plovna površina poveča za 20 centimetrov, kar pomeni nekaj metrov daljši skok.
»Pravila se niso tako zelo spremenila, kot se je striktnost kontrole. So bolj jasna in na kontrolo mora večje število tekmovalcev. Če bo kontrola tudi pozimi takšna, kot je bila poleti, bomo vse države zadovoljne, ker bodo imeli vsi tekmovalci na tekmi enake pogoje. Tudi tekmovalci so zadovoljni. Želim si, da bi ostalo tako, kot je bilo poleti, ko je prišlo do diskvalifikacije tudi za štiri milimetre, kar se v preteklosti ni zgodilo celo ob centimetru ali dveh čez pravila,« je dodal Pogorelčnik.
Pri dresih pomoč fakultete za naravoslovje
Šivanje dresov in ugotavljanje, kako vreme z različno vlažnostjo in temperaturo vpliva na krčenje ali raztezanje dresov ter njihovo prepustnost, je postalo prava znanost. Slovenska reprezentanca si pomaga z raziskavami o lastnostih materiala za drese, ki jih posebej zanjo opravlja Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani.
»Ugotovili smo, da se material različno obnaša. Črn dres, ki je bil bolj kompakten, se povsem drugače obnaša kot rdeč, bel ali oranžen. Zgodi se, da ima ista barva v dveh balah povsem različne karakteristike. Tudi od proizvajalcev, ki sta le dva, ne dobimo deklaracije, kako se material obnaša. Celo znotraj bale prihaja do odstopanj, saj del ob robu ni enak kot material v sredini. Za rokav lahko uporabiš material z roba bale, za telo in noge pa ga ne moreš. Skoki so glede opreme postali formula ena in zelo pomemben je vsak detajl. Večja ko je vlaga, manjša je prepustnost dresa. Zelo pomembno vlogo glede dresov je odigral Peter Prevc in brez njega ne bi uspeli zadostiti vsem spremembam. Dal mi je zanimiv odgovor, ko sem ga vprašal, zakaj Slovencem ne ustreza rdeča barva dresa. Odvrnil mi je, naj je ne omenjam, ker mu gre na živce. Očitno gre za psihološki moment,« je pojasnjeval Pogorelčnik. Fis je želela z omejitvijo števila dresov (7 za celotno sezono in 2 za olimpijske igre) izenačiti pogoje za vse reprezentance, vendar jih največje ekipe še vedno sešijejo 30 in celo več, kot so jih v preteklosti. Preden dres odnesejo na kontrolo, jih namreč sešijejo in preizkusijo pet ali šest.
