Za izjemnim Poljakom je ena najtežjih sezon v njegovi karieri. Lani je leto sklenil kot 31. skakalec sveta, kar je njegova najslabša uvrstitev po letu 2006, ko je bil 45. Kljub temu da je dopolnil že 38 let, mu za novo sezono, ki bo hkrati njegova zadnja, ne manjka motivacije. Stoch je že poleti nakazal, da je prebrodil težave iz lanske zime, in se v domači Visli uvrstil na oder za zmagovalce na tekmi poletne velike nagrade.
Po odličnem začetku poletne sezone je imel na koncu nekaj težav in poletno veliko nagrado sklenil na petem mestu v skupnem seštevku. »Dokazal sem, da sem še vedno lahko zraven. To je odlično. Po drugi strani pa sem si želel tudi skupne zmage. Sem človek, ki vedno hoče zmagati,« se je za poljske medije pred odhodom v Lillehammer, kjer se bo začela zimska sezona, razgovoril Kamil Stoch.
Kljub izkušnjam še vedno dela osnovne napake
»Dokazal sem si, da še vedno lahko tekmujem z najboljšimi. Če naredim normalna skoka, sem lahko v deseterici. Od tam pa se potem gradi na malenkostih,« je dejal zmagovalec 39 posamičnih tekem za svetovni pokal. Pri tem je opomnil na posebnost smučarskih skokov, ki je tudi njemu ob zaključku poletne sezone povzročala težave. V Klingenthalu je na posamični tekmi v drugi seriji naredil osnovno skakalno napako, ko je želel preveč, in nazadoval na lestvici. »Za seboj imam več kot dvajset let izkušenj, pa se mi to dogaja. Takrat sem bil zelo jezen nase, a tako pač je. Želim si imeti vse pod kontrolo. Trener mi da eno navodilo, sam pa poskušam biti pozoren na več stvari. Tako pride do napetosti in skok je krajši. Počutil sem se kot mladinec, a to se mi je zgodilo,« je bil odkrit Stoch, ki je priznal lastno napako.
Poljak, ki je bil dvakratni olimpijski prvak v Sočiju, zlato pa je nato dodal še v Pjongčangu, je priznal, da ima tudi za zadnjo sezono velike načrte. Za njegovo samozavest sta bila zelo pomembna zadnja dva skoka na poletni veliki nagradi v Klingenthalu, ko je na mešani ekipni tekmi skakal v zadnji skupni. »Zelo sem vesel, da mi je trener zaupal mesto v zadnji skupini. To me navdaja z optimizmom in občutkom, da sem še vedno pomemben v reprezentanci.«
