Pred začetkom evropskih kvalifikacij je imel slovenski selektor Mirko Vičević nemalo težav s sestavo ekipe. V primerjavi z lanskim EP zaradi različnih razlogov ni mogel računati na kar šest igralcev – Jana Justina, Jašo Laha, Nikolo Rajlića, Gašperja Žurbija, Andraža Pušavca in kapetana Jašo Kadivca. Tako je v Kranju nastopila zasedba s povprečno starostjo 20,78 leta, mlajšo ekipo je imela v vseh štirih kvalifikacijskih skupinah le Bolgarija (20,14). Kljub mladosti in neizkušenosti so slovenski vaterpolisti po treh zmagah proti proti Češki (19:8), Poljski (13:11) in Veliki Britaniji (16:6) ter pričakovanem porazu proti favorizirani Nizozemski (9:19) osvojili drugo mesto v skupini. To je bilo dovolj za vozovnico na prvenstvo stare celine med 10. in 25. januarjem prihodnje leto.
»Če dodamo še dejstvo, da ima Aljaž Troppan že vso sezono težave s koleni, je ta uspeh še toliko večji. Na začetku priprav resnično ni kazalo dobro, a odločilno je bilo, da so fantje sprejeli način dela in predvsem disciplino v igri. To je bilo dovolj za tri zmage. Tekma z Nizozemsko pa je pokazala, da za najboljšimi ekipami še vedno precej zaostajamo,« je iskreno priznal Mirko Vičević, ki je reprezentanco prevzel konec leta 2023 po odstopu Krištofa Štromajerja zaradi zdravstvenih težav. Nekoč eden najboljših vaterpolistov na svetu je v svoji dolgoletni igralski karieri z reprezentanco nekdanje Jugoslavije osvojil naslov olimpijskega prvaka (1988), dvakrat postal svetovni (1986, 1991) in enkrat evropski prvak (1991). Zdaj kot selektor slovenske reprezentance, ki je lani prvenstvo na Hrvaškem končala na 14. mestu, pogleduje proti Beogradu.
»Za samozavest ekipe je dobro, da se redno uvrščamo na EP, a to prinaša tudi novo obveznost – še več treniranja. Tu najbolj zaostajamo za vrhom. Želim si, da bi v slovenskih klubih trenirali več in bolje. Naj bo to enkrat ali dvakrat na dan, važen je čas in kakovost treninga. Ta reprezentanca ima velik potencial, a ga bo izkoristila le z delom. Do EP je program preprost – še več in še boljši trening, samo to prinaša rezultat,« ostaja odločen črnogorski strokovnjak hrvaških korenin, ki bo konec meseca praznoval 47. rojstni dan.
Imajo izjemno voljo
Najmlajši član slovenske reprezentance v Kranju je bil s petnajstimi leti Bine Štromajer, le dobri dve leti starejši je njegov brat Nace, ki je v letošnji sezoni igral v Španiji za Sabadell. Med nosilci igre sta izstopala najstarejša člana – 28-letna Benjamin Popović in vratar Jure Beton, ki je v odsotnosti Kadivca nosil kapetanski trak.
»Veliko truda vlagamo v ta šport, čeprav pogoji v Sloveniji niso idealni. A imamo izjemno voljo, kar se pokaže prav na takšnih tekmovanjih. Najtežje tekme vedno odigramo kot finale. Potrebovali bi več skupnih priprav, da ujamemo višji srednji evropski razred. A vse je odvisno od denarja, pogojev in konkurence. Na klubski ravni se vidi napredek, nekaj klubov raste, upam, da se bo ta trend nadaljeval,« si želi Jure Beton, ki je bil tudi eden ključnih mož turnirja.
Kako zahteven je bil preboj med evropsko elito, potrjuje podatek, da se prvič po letu 1950 na prvenstvo ni uvrstila Nemčija, ki je v Carigradu izpadla proti Slovaški in Turčiji. Nastop na EP so imeli že zagotovljen gostitelj Srbija ter stalni favoriti Španija, Hrvaška, Italija, Madžarska, Grčija, Črna gora in Romunija. Poleg Slovenije, Nizozemske, Slovaške in Turčije so si vozovnico za Beograd zagotovile še Gruzija in Izrael iz skupine v Tbilisiju ter Francija in Malta, ki je gostila četrti kvalifikacijski turnir.
