Sedem dvobojev, 10 ur. Toliko je potrebovala teniška igralka Iga Swiatek, da je v Parizu premagala konkurenco in od leta 2020 zmago slavila še četrtič ter tretjič zapored. »Rada imam to mesto. Vsako leto komaj čakam, da se vrnem. Hvala vsem, ki ste me podpirali in mi stali ob strani. Iz dneva v dan sem se počutila bolje, tudi vreme je bilo vse toplejše, kar mi ustreza,« je dejala 23-letna Poljakinja, potem ko je na zadnji stopnički s 6:2 in 6:1 premagala Italijanko Jasmine Paolini.
Številka ena s svetovne lestvice je imela na poti do pokala Suzanne Lenglen zgolj eno zahtevno tekmico, in sicer Japonko Naomi Osaka, katere odpor je strla šele po treh nizih, v zadnjem je bilo 7:5. Izgubljeni drugi niz je bil edini, ki ga je na turnirju oddala. Kako zelo dominantna je v Parizu, pove tudi podatek, da je doslej nastopila šestkrat, njeno razmerje zmag in porazov pa je 35:2. Profesionalka je sedem let, v celotni karieri je osvojila že 22 turnirjev, od odigranih 396 dvobojev jih je dobila 326, tako da je 82,3-odstotno uspešna. Vse to se pozna tudi na njenem bančnem računu, zgolj na turnirjih je namreč zaslužila že 29 milijonov ameriških dolarjev. Tudi sicer velja za eno najbolje plačanih športnic na svetu.
V prvem velikem finalu jo je premagala Slovenka
Da je v roke prijela lopar, je zaslužen njen oče Tomasz, nekdanji veslač, ki je leta 1988 nastopil tudi na olimpijskih igrah v Seulu. Želel je, da Iga in njena starejša sestra postaneta športnici, a v individualnem, in ne moštvenem športu, saj je bil prepričan, da bosta tako lažje uspeli. Agata je bila prva, ki je začela trenirati tenis, Iga pa je sestri sledila, ker je bila njena vzornica in jo je hotela premagati. Zaradi težav s poškodbami je Agata kariero športnice zaključila, stara vsega 15 let. Iga je s tenisom nadaljevala, čeprav med mladinkami (igrala je tudi proti Kaji Juvan, s katero sta prijateljici) ni bila tako zelo uspešna, kot je danes med profesionalkami. Višje od petega mesta ni zmogla. Zato pa je bila kot profesionalka noro uspešna. Na nižji ravni je dobila kar sedem zaporednih turnirjev ITF, leta 2019 pa se je v Luganu prvič prebila v finale turnirja WTA, kjer jo je v treh nizih premagala Slovenka Polona Hercog. Leto 2020 je bilo njeno. Najprej je prvič osvojila Roland-Garros in postala najmlajša, ki ji je to uspelo po Moniki Seleš leta 1992, pri čemer ni izgubila niti enega niza. Korak najprej je pomenila naslednja sezona, ko je prvič zasedla prestol in skupaj osvojila več kot 11.000 točk, kar je nazadnje leta 2013 uspelo Sereni Williams. Pika na i tiste sezone je bilo zmagoslavje na grand slamu v New Yorku. »Ko sem postala številka ena, so me prevzela čustva in sem dolgo jokala. Težko sem vse skupaj dojela, saj se je zgodilo zelo hitro,« je povedala 4. aprila 2022.
Dvoboji s Sabalenkovo bodo zaznamovali prihodnost
Iga Swiatek velja za agresivno teniško igralko, z veliko variacijami v igri, ima tudi močan servis, katerega hitrost je skoraj 200 kilometrov na uro. »Je neverjetno hitra, ko je treba ujeti žogico. Z močjo udarca spominja na Rafaela Nadala, s tem, kako pokriva celotno igrišče, pa na Novaka Đokovića,« je zapisal Christopher Clarey, novinar časopisa New York Times, in poudaril, da udarja močno tako s forhendom kot z bekendom. Pogosto se znajde tudi na mreži. Za način njene igre je v veliki meri zaslužen trener Tomasz Wikrorowski, s katerim sta skupaj tri leta. Da je psihično stabilna, ji svetuje psihologinja Daria Abramowicz. »Ljudje so sprejeli to, da sem introvertirana oseba in da si včasih želim, da okoli meni ni pretiranega hrupa,« pojasnjuje in dodaja, da sta ji tako trener kot psihologinja pomagala, da se počuti bolje v svetu okoli sebe, in da sicer ne bi bila sposobna prenesti vsega pritiska ter pozornosti, ko je postala številka ena. Njena največja tekmica je Belorusinja Arina Sabalenka in mnogi so prepričani, da bodo njuni medsebojni dvoboji zaznamovali prihodnost ženskega tenisa. Trenutno je z 8:3 v zmagah uspešnejša Poljakinja. Nekaj posebnega je bil letošnji finale v Madridu, ki ga je Swiatkova dobila v treh nizih ter po treh urah in 11 minutah igre, pri čemer je rešila tri zaključne žoge tekmice za zmago.
Znana je tudi po svojem dobrodelništvu. Ko je drugič osvojila Roland-Garros, je velik del finančne nagrade namenila za gradnjo športnih objektov na osnovni šoli, ki jo je obiskovala. Večkrat je donirala tudi poljskemu Unicefu in finančno podprla svetovni dan zdravja. Odkar je Rusija napadla Ukrajino, pogosto nosi trak ali ostale dele opreme v barvah ukrajinske zastave, večkrat je Ukrajincem izrazila podporo tudi v govorih po turnirskih zmagah. Zasebno velja za ljubiteljico mačk, rada bere novele, kar ji pred dvoboji pomaga pri koncentraciji, in posluša glasbo, še posebej Pearl Jam, Pink Floyde, Red Hot Chili Papers in AC/DC. Po koncu kariere želi študirati matematiko. »Športa imam pogosto vrh glave, zato potrebujem odklop,« priznava. Čeprav se lahko pohvali, da je osvojila veliko turnirjev, ima pred seboj še nekaj izzivov. V Avstraliji in Wimbledonu se ji v finale še ni uspelo uvrstiti, tudi olimpijske igre ostajajo trdnjava, ki je še ni zavzela.
