V 54. letu starosti je umrl Gorazd Vecko, nekdanji selektor slovenske paraolimpijske namiznoteniške ekipe in vodja namiznoteniškega turnirja za invalide v Laškem. Trenersko kariero je uradno začel leta 1999, že kmalu pa se je zapisal med najuspešnejše trenerje z izjemnim dosežkom svoje varovanke Mateje Pintar, ki je na paraolimpijskih igrah v Atenah leta 2004 osvojila zlato kolajno.
Devetnajst paraolimpijskih kolajn z Britanci
Leta 2009 se je Vecko pridružil britanski reprezentanci v paranamiznem tenisu in postal ključni član strokovnega štaba. Njegovo delo, strokovnost in predanost so britansko ekipo popeljali med vodilne v svetu. Pod njegovim vodstvom so britanski igralci osvojili številne kolajne na paraolimpijskih igrah, svetovnih in evropskih prvenstvih – med drugim tudi na domačih igrah v Londonu leta 2012, ki so bile prelomen trenutek za razvoj parašporta v Veliki Britaniji. Odkar je Vecko leta 2009 prevzel britansko paranamiznoteniško reprezentanco, je ta osvojila 19 paraolimpijskih kolajn, vključno z dvema zlatima leta 2016 v Riu de Janeiru. Gorazdu Vecku je njegovo veličanstvo kralj Karel III. za zaslužno delo v para namiznem tenisu podelil častni red britanskega imperija MBE.
Tudi igralec in funkcionar
V zadnjih letih je opravljal funkcijo direktorja pri britanski zvezi in skrbel za dolgoročni razvoj športnikov, trenerskih programov ter strategij uspeha na najvišji ravni. Čeprav je živel in delal v Veliki Britaniji, je ostal povezan s Slovenijo – najbolj tesno prek največjega paranamiznoteniškega turnirja v Laškem, kjer je s svojim delom z znanjem, predanostjo in vizijo presegal meje ter povezoval športnike in trenerje.
Gorazd Vecko je šel v otroških letih po poteh očeta Edvarda Vecka, nosilca številnih odličij z velikih namiznoteniških prvenstev. Treniral je namreč namizni tenis pri Olimpiji ter v mlajših kategorijah dosegel številne vidne uvrstitve. Kmalu se je posvetil trenerstvu ter v njem našel svoje poslanstvo. Pred leti se je tudi aktivno vključil tudi v vodenje slovenskega namiznega tenisa.