Z uspehi so zrasli apetiti pred olimpijsko sezono, saj Slovenija na največjem športnem tekmovanju v hitrih disciplinah za moške še ni osvojila kolajne. Hitri Slovenci se na olimpijske preizkušnje najprej pripravljajo v Južni Ameriki, kamor bodo odpotovali dvakrat. Trenutno opravljajo prve 20-dnevne priprave, sledil bo 15-dnevni premor in še ena tritedenska pot v Čile.

Znani ste kot strasten motorist. Ste si poleti vzeli kaj časa za vaš hobi?

Ne gre brez motorja, nisem pa še rekel zadnje v poletni sezoni. Najdlje sem se peljal do Črne gore. V načrtu imam, da grem letos še v Romunijo.

Vaša mati Rosanda prihaja s Korčule. Ste tudi letos del poletja preživeli na dalmatinskem otoku?

Tudi brez Korčule pri meni ne gre. Ker sem poleti prenavljal hišo, sem imel manj časa, zato tudi na motorju nisem bil toliko, kot bi si želel.

Koliko časa ste preživeli na Korčuli?

Na to vprašanje vedno odgovorim enako. Premalo. Sem si pa napolnil baterije pred poletnimi pripravami.

Ste bili tudi kaj pod vodo, kjer ste si v preteklosti služili kruh s potapljaškimi tečaji?

Nekoliko več smo se letos vozili s čolnom, pod vodo sem si le enkrat ogledal potopljeno ladjo, več časa pa žal zaradi projekta terasa nisem imel.

Krožijo govorice, da ste po uspešni minuli sezoni prejeli nekaj klicev za delo v tujini. Ste lahko konkretnejši?

Potem ko smo se prebudili v hitrih disciplinah, je logično, da želi konkurenca oslabiti našo ekipo. Ker je ne more s tekmovalci, kot denimo v košarkarski ligi NBA, smo tarča trenerji in serviserji.

Pri zahtevah sem zelo konkreten, saj od profesionalnih športnikov pričakujem, da naredijo stvari, ki se jih dogovorimo.

Kdo vas je poklical?

To bom zadržal zase. Udeležil sem se nekaterih pogovorov, ki so bili zgolj vljudnostne in informativne narave, saj sem se s Smučarsko zvezo Slovenije dogovoril, da bomo sodelovali do konca olimpijske sezone. Delamo dobro in ne bi bilo odgovorno, da bi po eni sezoni odšel drugam.

Prihodnje leto boste torej na trenerski borzi?

Drži. Tako kot tudi vsi drugi trenerji.

Odpravljate se na trening v Čile. Zakaj se boste dvakrat odpravili v Južno Ameriko? Mar ne bi bilo lažje opraviti enih daljših priprav?

To je večna dilema, potovati na daljne priprave enkrat ali dvakrat. V vsakem primeru bi morali trening prekiniti. Če bi potovali enkrat, bi lahko trenirali tri tedne, potem bi morali narediti enotedenski premor ter opraviti še dva tedna treninga. En teden pa je premalo časa za regeneracijo. Poleg tega imajo alpski smučarji družine ali partnerje, zato je bolje, da se vrnejo za dva tedna domov in se še enkrat odpravijo na pot. Ni pa to seveda glavni razlog. Zanima nas predvsem dober trening, ki je vselej boljši, če so smučarji zagnani.

Ali se tudi druge alpske smučarske velesile poleti dvakrat odpravljajo v Čile?

Reprezentance imajo zelo različne pristope. Nekateri potujemo dvakrat, drugi gredo enkrat za štiri tedne, tretji za pet tednov in imajo vmes en teden prosto. Univerzalnega recepta ni. Ne vidim razloga, da bi po uspešni sezoni v naši ekipi menjali sistem, saj se je izkazalo, da smo delali dobro.

Se v ekipi kaj čuti, da ste si z uspehi v minuli sezoni naložili dodatni pritisk?

Ne. Ravno nasprotno. Prvi trening na snegu v Saas Feeju je pokazal, da so bili vsi izredno sproščeni in motivirani, kar me je na začetku avgusta celo malce presenetilo. Prav vsi si zaslužijo pohvale, ker so kondicijsko napredovali. Odlična fizična priprava je namreč pogoj za dober trening na snegu. Namen v Švici je bil, da preizkusimo opremo, ki je šla z nami v Južno Ameriko. Vse z namenom, da bi v Evropi, kjer imajo proizvajalci svoje tovarne, izpopolnili opremo, saj smo na južni polobli odmaknjeni od civilizacije.

Kaj pričakujete v olimpijski sezoni od najizkušenejših tekmovalcev Mihe Hrobata in Martina Čatra?

Lažje je uspehe braniti kot jih osvajati. Moja želja je, da bi vsi alpski smučarji v prvi vrsti ostali na lanskem tehničnem nivoju ter še malce nadgradili znanje. Če to prevedem v rezultate, si vsi želijo biti vsaj tako dobri kot lani, ne dvomim pa, da tudi malce boljši. Zato moramo prvinam, ki smo jih osvojili lani, še nekaj dodati, se posvečati malenkostim in iskati pot do napredka. Na vseh področjih. Pri Čatru bi izpostavil, da je zelo pozitivno sprejel menjavo proizvajalca opreme (od Salomona je prestopil k Rossignolu, op. p.) in na začetku sezone deluje kot prerojen. Ne zgolj na snegu, ampak tudi kot človek. Vprašanje pa je, kako bo občutke prenesel na tekme.

Kaj pa pričakujete od mladih reprezentantov?

Nejc Naraločnik je lani naredil velik preskok. Naš cilj je, da rezultate ubrani in jih še malce nadgradi. Minula sezona je pokazala, da ima rezerve, saj je uspehe dosegal s smučanjem, v katerem je bilo še nekaj rezerv. Pri zahtevah sem zelo konkreten, saj od profesionalnih športnikov pričakujem, da naredijo stvari, ki se jih dogovorimo. Rok Ažnoh ima podoben status, kot ga je imel lani Nejc. Prepričan sem, da sodi med najboljših 30 tekmovalcev v svetovnem pokalu, česar z uvrstitvami za zdaj še ni potrdil. Fizično je zelo dobro pripravljen, manjka pa mu še malo sproščenosti. V Čile bo z nami odpotoval še Alen Hriberšek, ki je potencialni kandidat prihodnosti za vstop v našo ekipo.

Bo osrednji cilj sezone olimpijski nastop v Bormiu ali vsaka tekma svetovnega pokala?

Cilj je slovensko smučanje popeljati na višjo raven, kot je bila lani. Miha je bil lani trikrat tretji in si zasluži narediti korak naprej, česar bo nedvomno sposoben. Če bomo zdravi in ne bo kakšne neumnosti, sem prepričan, da bomo dosegli še kakšen odmeven uspeh. Ali bo to na tekmah svetovnega pokala ali olimpijskih igrah, bo pokazala sezona. 

Priporočamo