Nordijska kombinacija se sooča s številnimi problemi. V prvi vrsti je vprašanje, ali bo šport še ostal v olimpijski družini. Pri Mednarodni smučarski zvezi (FIS) se trudijo, da bi disciplino, ki je na olimpijskih igrah prisotna vse od samega začetka leta 1924 v Chamonixu, naredili kar se da privlačno in moderno. Pri tem imajo zanimive zamisli, a jih v praksi izvajajo zelo nepremišljeno.
Ko je nordijska kombinacija sprva zapadla v težave glede svoje popularnosti, so se odgovorni pri FIS odločili, da tekmovanje popestrijo s tem, da za skupni rezultat ne štejejo več dveh skokov na skakalnici in teka, ampak le še en skok plus tek na smučeh. To je bila odločitev, ko je bilo treba prvič spremeniti proces treninga, saj so tekmovalci, ki so bili boljši na skakalnici, praktično čez noč izgubili možnost za vrhunske uvrstitve, saj si niso mogli več priboriti zadostne prednosti pred tekmeci, ki blestijo na tekaških smučeh.
Da je šport postal še bolj tekaški, so pri FIS določili nov format, ki na srečo ne velja na vseh tekmovanjih, imenovan »compact«. V njem tekmovalci dobijo določen zaostanek pred začetkom tekaškega dela glede na uvrstitev, ne glede na dolžino skoka. Zaostanki so občutno manjši, kot sicer nastanejo po posameznem skoku.
Brez Slovenca, čeprav imata oba osebni rekord več kot 200 metrov
Nobeden od poskusov Mednarodne smučarske zveze ni obrodil sadov in obstoj športa je še naprej v hudih težavah. Letos so odgovorni ubrali nov pristop in prvič v zgodovini uvedli tekmo na letalnici. »Gre le za nekakšen bombonček, ki nam ga skušajo dati odgovorni, saj smo se lani vsi zelo pritoževali nad majhnim številom tekem, ki smo jih imeli za svetovni pokal,« nam je že pred časom svoj pogled na tekmo na letalnici predstavil najboljši slovenski kombinatorec Vid Vrhovnik.
»Pri tem je treba še dodati, da je izbira tekmovanja povsem neprimerna. Izvedli bodo format compact, tako da tekmovanje na letalnici nima nobenega pravega smisla. Tudi to, da imamo večino tekem na srednji napravi, kjer so skoki povsem drugačni kot na večjih skakalnicah, ni povsem logično, saj ni nujno, da bo nastopilo najboljših 40 skakalcev po skakalnem delu v tej sezoni,« je še pristavil Slovenec. Vrhovnik je sicer trenutno 37. v razvrstitvi svetovnega pokala, v posebnem seštevku smučarskih skokov pa zaseda 45. mesto, tako da na Kulmu ne bo mogel leteti. Prav tako tam ne bo Gašperja Brecla, ki ima v tej sezoni še slabši skakalni izkupiček. A nerazumljivo odločitev odgovornih, kdo bo lahko nastopil na petkovi tekmi, v četrtek ob 10. uri čaka kombinatorce uradni trening in ob 12. uri še provizorična serija za tekmovanje, podkrepi dejstvo, da imata oba Slovenca v vlogi predskakalca v preteklih letih v Planici osebni rekord že več kot 200 metrov.
»Tekmovanje na letalnici je zagotovo korak v pravo smer za nordijsko kombinacijo, ne strinjamo pa se z načinom, kako je tekmovanje izvedeno. Predvsem bi pri prijavi na tekmovanje večjo vlogo morali imeti trenerji, ki dobro znamo presoditi, ali je tekmovalec sposoben leteti ali ne. Naša tekmovalca imata oba rekord krekpko preko 200 metrov in imata v karieri v vlogi predskakalca že več kot 30 poletov in sedaj ne moreta nastopiti. Mislim, da to ni pravi način, kako so se lotili zadeve, tudi zato, ker vseh 40 tekmovalcev sedaj sploh ne bo nastopilo,« na težave ob prvi tekmi na letalnici opazarja tudi trener slovenske reprezentance Primož Triplat.
Nemci z neupravičeno prednostjo
Z nekoliko drugačnega zornega kota na posebno priložnost gledajo tisti tekmovalci, ki bodo v Kulmu lahko tekmovali. »Zame je letenje na smučeh po olimpijskih igrah drugi največji športni dogodek. Izjemno se veselim svoje prve priložnosti in upam na polet okoli 230 metrov,« se tekmovanja veseli najboljši skakalec v nordijski kombinaciji Thomas Rettenegger.
Avstrijec pri tem še dodaja: »Na letalnici nikoli nimaš pravice trenirati, zato bo takoj treba pokazati, koliko te je v hlačah.« Rettenegger se v svoji izjavi sicer ni nič zmotil, a so iznajdljivi Nemci pri tem zopet našli prednost pred tekmeci. Celotna njihova reprezentanca je namreč letos že opravila tri polete na letalnici v Oberstdorfu, ko so se udeležili uradnega preizkusa. Zanimivo je dejstvo, da so jim odgovorni pri FIS to dopustili, saj je pred tremi leti enako želela storiti tudi Katharina Schmid, a so njen poskus odgovorni zavrnili, češ da bi imela na letalnici v Vikersundu, kjer tekmujejo skakalke, prednost pred tekmicami.
»V tem ne vidim nič spornega, saj tudi Slovenci v Planici izkoriščamo to priložnost. Je malce drugače z vidika, da so lahko leteli le nekaj tednov pred tekmami za svetovni pokal, a se mi zdi pravilno, da so priložnost izkoristili,« ne vidi težav pri prednosti Nemcev slovenski trener Triplat.