Najbližje končni zmagi v svetovnem pokalu je bila lani. Pred zadnjo tekmo sezone na slovitem Holmenkollnu je imela minimalno prednost pred Franzisko Preuss. V zadnjem krogu skupinskega starta je Nemka napadla, Jeanmonnotova pa je izgubila ravnotežje in padla, s čimer je izgubila tudi končno zmago. »Šlo je za popolnoma normalen tekmovalni stik,« je komentirala Lou Jeanmonnot, 28-letna biatlonka iz Pontarliera. Brez obtoževanja, brez iskanja krivca.

Leto kasneje je odgovorila na najboljši možen način. Skupno zmago si je tokrat zagotovila že pred prihodom na Norveško, v sezoni je zmagala trikrat in se še sedemkrat uvrstila med najboljše tri. Prav tako je bila najboljša v skupnem seštevku sprinta, individualnih tekem in zasledovalnih tekem.

»Prejšnje sezone nisem dojela kot poraz, ampak kot del procesa in učenja, ki me je pripeljal sem. Čustveno je bila letošnja sezona zahtevna, predvsem zaradi nastopov na olimpijskih igrah, a so mi najlepši trenutki ostali doma v Le Grand Bornandu, ko sem čutila podporo družine in prijateljev. Največji izziv je bil krepitev samozavesti in prepričanja, da zmorem, ne glede na padce ali napake. Ta globus ni rezultat sreče ali enega dobrega dne, ampak konstantnega dela, discipline in notranje motivacije,« je poudarila Jeanmonnotova, ki je na OI osvojila dve zlati kolajni (ženska štafeta in mešana štafeta), srebrno (15 kilometrov posamično) in bronasto (sprint).

 

Največji izziv je bil okrepiti samozavest in prepričanje, da zmorem, ne glede na padce ali napake. Ta globus ni rezultat sreče ali enega dobrega dne, ampak konstantnega dela, discipline in notranje motivacije.

Lou Jeanmonnot, biatlonka

Začetki in pot do vrha

Biatlon jo je začel zanimati že kot najstnico, ko jo je mama prvič vzela v lokalni klub Olympic Mont d'Or. Tam je prvič stopila na smuči in spoznala kombinacijo smučanja in streljanja, ki je kasneje določila njeno kariero. »Moja pozornost ni bila nikoli le na tem, da bi bila najhitrejša. Želela sem razumeti, kdaj in kako delovati najbolje, tako v glavi kot telesno,« je povedala o svojih začetkih.

Na mladinski ravni je Jeanmonnotova hitro napredovala in osvajala kolajne, kar je jasno nakazovalo na njen veliki potencial. Kljub temu preboj v svetovni biatlon ni bil takojšen. Svoj debi v svetovnem pokalu je imela šele pri 22 letih, kar je bila po njenih besedah zanimiva, a zahtevna izkušnja: »Sprva sem se morala navaditi na hitrost in intenzivnost tekmovanj, kjer vsaka napaka šteje, in razumeti, kako ostati zbran pod velikim pritiskom. Prvih nekaj tekem je bilo kot učenje na kraju samem, a ravno to me je oblikovalo.«

Prava prelomnica je prišla v sezoni 2022/23. V Ruhpoldingu je v posamični preizkušnji na 15 kilometrov z drugim mestom prvič stopila na zmagovalne stopničke. Pravi preboj med najboljše je prinesla naslednja sezona: v Östersundu je slavila na sprintu in zasledovanju, kar sta bili njeni prvi zmagi v svetovnem pokalu. V nadaljevanju sezone je zmagala še dvakrat, na svetovnem prvenstvu 2024 v Novem Mestu na Češkem pa je blestela v štafetah in osvojila bron v sprintu ter tekmi z masovnim startom. V skupnem seštevku svetovnega pokala je bila, tako kot lani, druga.

Želi si na Mont Blanc

Jeanmonnotova ni tipična športnica, ki bi ves čas posvetila le treningom. Rada preizkuša različne aktivnosti – od gimnastike in gorskega kolesarjenja v otroštvu do smučarskega turnega smučanja –, saj ji to pomaga »izklopiti« misli in napolniti baterije. Po naporni sezoni si vzame čas za družino, prijatelje, sprehode s psom in nakupovanje – vse, kar ji omogoča, da ostane sveža in motivirana. Njena velika želja je, da bi nekoč preplezala Mont Blanc: »Ne zaradi tekmovanja, ampak zato, ker me izziva in mi pomeni osebno veselje. To želim narediti še pred koncem svoje športne kariere.«

 

25

zmag v svetovnem pokalu je v karieri osvojila Lou Jeanmonnot: 15 v posamični konkurenci in deset v štafetah.

Narednica francoske vojske, kar poudarja njeno disciplino, odkrito govori o pritisku, dvomih in negotovosti, hkrati pa razume širši družbeni kontekst športa, vključno z vprašanji okolja in družbene odgovornosti. »Včasih dvomim o sebi, a to ni slabost, ampak orodje, ki me žene naprej. Vsaka napaka je lekcija, vsak izziv priložnost za rast,« pojasnjuje. Kot osebnost deluje karizmatično in komunikativno, zna razložiti svoje občutke in procese ter deluje bolj »človeško« in manj robotsko kot tipični vrhunski športniki. Redno sodeluje tudi v okoljskih kampanjah Mednarodne biatlonske zveze in se zaveda vpliva podnebnih sprememb na svoj šport: »Podnebne spremembe so neposredno vplivale name in na način, kako treniram in tekmujem.«

S tem se umešča med športnice, ki razumejo širši kontekst svojega športa in si prizadevajo prispevati k pozitivnim spremembam. Čeprav je v tem področju med glasnejšimi, svoje zasebno življenje zavestno skriva pred javnostjo: »Moje življenje zunaj proge je moje in želim, da ostane zasebno. Osredotočam se na šport, družino, prijatelje in to, kar sama želim deliti z javnostjo,« zaključuje devetindvajseta biatlonka v zgodovini s kristalnim globusom za skupno zmago. 

Priporočamo