Turnir, ki mu uspe privabiti drugega, četrtega, petega in šestega igralca sveta, ni kar tako. Tokrat je bila osrednja zgodba nastop 18-letnega Gukeša Domaradžuja, prvič v vlogi svetovnega prvaka. Manjkal je prvi igralec svetovne lestvice Magnus Carlsen, vloga favorita pa je tako – ob Gukešu – pripadla Fabianu Caruani. Slovenskim ljubiteljem šaha je temperaturo dvigal nastop Vladimirja Fedosejeva, 29-letnega Rusa, ki že dve leti brani barve Slovenije in se je proslavil z olimpijsko zmago nad Carlsenom.
Dvotedensko tekmovanje, ki velja za najdaljšega med klasičnimi veleturnirji, je najbolje odprl 19-letni Indijec Ramešbabu Pragnanandha, ki je bil že otroška senzacija, a je v zadnjem času ostajal v senci novega svetovnega prvaka. Uvodne kroge je zaznamovala tudi katastrofalna igra Erigaisija Arjuna, ki je začel leto kot četrti šahist sveta in prvo indijsko ime. Fedosejev je začel sijajno: po treh remijih je zapored ugnal Erigaisija in Caruano, na papirju najmočnejša igralca turnirja. To je napovedovalo visoko uvrstitev in Vladimir je do konca pridelal še tri zmage, a tudi tri poraze, zato višje od vrhunskega četrtega mesta ni šlo. V igri je bilo torej več, a vseeno je lahko zadovoljen. Krepko se je približal prvi deseterici na rejtinški lestvici, kjer slovenskega igralca ni bilo že od leta 1997, ko je bil osmi Aleksander Beljavski.
Tretji Indijec med deseterico
Gukeš je začel s sumljivo igro na robu poraza in srečno zmago nad domačim upom Anišem Girijem, se nato uigral in z nizom zmag zasidral na vrhu. Nekaj časa ga je spremljal le še 20-letni Uzbek Nodirbek Abdusatorov, ki tako kot Gukeš ljubi zapletene položaje. Caruani so po porazu s Fedosejevom pohajale moči in je z le osmim mestom pristal najnižje v zadnjih letih, Pragnanandha pa je po manjši krizi sredi turnirja spet sestavil nekaj zmag, ključna je bila prav proti Caruani. V predzadnjem krogu je iz boja za zmago izpadel Abdusatorov, ki ga je zlomil Erigaisi, tako da sta šla v zadnji krog skupaj Pragnanandha in Gukeš.
Svetovni prvak je prvi poraz doživel v najbolj neprimernem trenutku: v zadnji partiji ga je ugnal rojak Erigaisi, ki je tako temeljito ukrojil vrh lestvice in si malce zacelil rane ob slabem nastopu. A tudi Pragnanandha je izgubil, tokrat je imel svoj trenutek dotlej komaj opazni Nemec Vincent Keymer. Edini brez poraza je ostal lanski zmagovalec Wei Yi, najboljši Kitajec zadnjega časa, ki pa z le eno zmago nikoli ni ogrožal najvišjih mest. Vodilna po rednem delu sta morala takoj po koncu partij odigrati še dodatni dvoboj za prvo mesto. V hitrih partijah je bila opazna utrujenost in nezbranost, kljub porazu v uvodni pa je mini dvoboj dobil Pragnanandha. Njegova zmaga je tudi največji uspeh v že zdaj zavidljivi karieri in predstavlja preboj, ki se je dolgo napovedoval.
Vrhunski tehniki, ki jo je netipično izpilil že v deških letih, je dodal ščepec igrivosti in rezultat je na dlani. Še tretji mladi Indijec tako vstopa v prvo svetovno deseterico. Kaj je skrivnost uspeha? Morda to najbolje pokaže primerjava igre omenjenih (morda še Abdusatorova) z igro Fabiana Caruane. Medtem ko zreli Američan v iskanju pravilne igre zavestno preizkuša meje človeške zmogljivosti in se vse pogosteje zaletava vanje, mladi zvezdniki vse raje posegajo po doziranem in preračunanem tveganju. Iščejo položaje in poteze, ki bodo čimbolj neprijetne danemu nasprotniku v danem trenutku. Gledljivo, trenutno pa tudi zelo uspešno početje.
