Sanje vsakega športnika so osvojiti olimpijsko kolajno. Skozi kariero se včasih spremenijo tudi zgolj v samo željo po nastopu na največjem športnem dogodku na svetu.
Malce drugače se razvijajo sanje športnikov ali športnic, ki se od samega začetka ukvarjajo s športom, ki ni del olimpijske družine. Pred začetkom vsakih olimpijskih iger se najdejo atleti, ki so prepričani, da so jim odvzete otroške športne sanje, saj nimajo pravice nastopa na prestižnem tekmovanju pod petimi krogi. Pred zimskimi olimpijskimi igrami v Milanu in Cortini d'Ampezzo 2026 največ prahu dvigajo nordijske kombinatorke.
Ko so trenutno najboljše tekmovalke na svetu začele svojo športno pot, so bile njihove olimpijske sanje praktično nične, saj ženska karavana ni imela niti tekem svetovnega pokala. V letu 2021 so kombinatorke dobile svoj koledar elitnega tekmovanja in v veliki meri so zrasle tudi olimpijske sanje, ki pa doslej še niso dosegle Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK). Ta je tudi za letošnje leto žensko kombinacijo izključil s tekmovanja, tekmovalke pa so prepričane, da se jim dogaja huda spolna diskriminacija.
V igri za kolajne bi bila tudi Slovenija
Nordijska kombinacija bo tako tudi v letu 2026 ostala rezervirana zgolj za moške tekmovalce. Čeprav so bile kombinatorke z dejstvom seznanjene že pred začetkom letošnje sezone, ga je najtežje sprejeti v trenutku, ko so olimpijske igre tik pred vrati. Še posebno je težko tekmovalkam, ki se zavedajo, da spadajo v sam svetovni vrh. Med njimi je tudi Slovenka Ema Volavšek, ki je ravno na zadnjih tekmah pred olimpijskim premorom v Seefeldu po štirih letih stopila na oder za zmagovalke. Za Dnevnik pa je o pereči temi spregovorila že na tekmah svetovnega pokala v Oberhofu v sredini januarja.
»Na tekme svetovnega pokala sicer rada hodim in tekmujem na njih, vseeno pa je vedno, še posebno v tej sezoni, prisoten občutek, da so naše tekme vredne veliko manj,« je nad dejstvom, da ne bo tekmovala na največjem športnem dogodku, jasno razočarana tudi Ema Volavšek. Čeprav je stara šele 23 let in je v svoji karieri zmagala v skupnem seštevku poletne velike nagrade in je na tekmah svetovnega pokala trikrat stala na odru za zmagovalke, je pod vprašajem tudi njena celotna športna prihodnost. »Za zdaj še nisem sprejela nobene odločitve. Po olimpijskih igrah v Italiji naj bi se odločili, kakšna je naša prihodnost in ali bo naša tekma uvrščena v program naslednjih iger. Počakajmo na odločitev, nato pa bomo videli, kako naprej,« vidno kar nekoliko s cmokom v grlu zre v prihodnost najboljša slovenska tekmovalka, ki je svoje sanje letos poskušala uresničiti tudi v disciplini smučarski tek, a se ji ni uspelo prebiti v slovensko ekipo.
V težavah tudi fantje
»Težko je bilo najti pravo motivacijo za trening v tej sezoni, a nekako si nato poskušaš zadati nove cilje. Poskušam ostajati pozitivna. Zavedam se, da se moramo dekleta boriti naprej in upati na najboljšo možno odločitev za naslednje olimpijske igre,« je na to temo dejala reprezentančna kolegica Eme Volavšek Teja Pavec.
Čeprav je želja nordijskih kombinatork izjemno velika, pa je njihova prihodnost zelo vprašljiva. Nordijska kombinacija svojo vrednost izgublja tudi v moški konkurenci, v kateri bo letos na igrah lahko nastopilo zgolj 36 športnikov. Med njimi bosta tudi dva Slovenca, in sicer Vid Vrhovnik in Gašper Brecelj. Pri MOK so letos vztrajali pri odločitvi, da žensk ne uvrstijo na tekmovanje, ker naj bi nordijska kombinacija dosegala najmanjše številke gledanosti na zadnjih igrah. Prav tako je MOK izpostavil dejstvo, da v tem športu večinoma tekmujejo le Evropejci.
»Na zadnjih treh OI je bilo na voljo 27 kolajn v nordijski kombinaciji, vse pa so osvojili športniki iz le štirih držav,« so pojasnili pri MOK. Športni direktor MOK Pierre Ducrey je povedal, da se zavedajo izzivov, ki obstajajo glede nordijske kombinacije, tako pri moških kot pri ženskah, in dodal, da bodo podatke z letošnjih iger uporabili za svoje prihodnje odločitve. »Želimo si, da bi nordijska kombinacija ostala v programu za olimpijske igre tudi v letu 2030, nato pa upamo, da se želje uresničijo tudi ženskam,« je diplomatsko o usodi športa spregovoril tudi slovenski glavni trener Primož Triplat.