komunalno podjetje Velenje

Največja letošnja urna potreba po toplotni energiji je v Mariboru znašala 52 megavatnih ur ali zgolj 58 odstotkov največjega januarskega odjema v Šaleški dolini. Foto: Energetika Maribor

Ogrevanje

Zakaj Šaleška dolina potrebuje dvakrat več toplote kot Maribor?

V ljudski iniciativi so prepričani, da v Komunalnem podjetju Velenje (na fotografiji) še vedno nočejo povedati, kako so izračunali cene daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini.

Ogrevanje v Šaleški dolini

Velenjska komunala za zdaj še brez izvršb

Okrog leta 2033 bo Slovenija v skladu z začrtanim zelenim prehodom nehala izkopavati in sežigati premog. Konec življenjske dobe velenjskega premogovnika pa ne pomeni tudi konca življenjske dobe TEŠ. Ta bo še naprej ogreval Šaleško dolino, a bo pri tem uporabljal drug energent.

Energetika / Zeleni prehod

Zeleni prehod: Lesna biomasa v največjem državnem kotlu

Občutna razlika med porabo, za katero občani trdijo, da je realna, in obračunano porabo nastaja tudi zato, ker veliko občanov nima nameščenih individualnih števcev oziroma delilnikov. Po pravilniku zato plačajo bistveno več. Na fotografiji protest v Velenju zaradi visokih zneskov na položnicah. Foto: STA

energetika / Daljinsko ogrevanje

V Velenju tudi napake pri odčitavanju delilnikov

- 02.06.2023 - Anja Hreščak, novinarka Dnevnik//FOTO: Tomaž Skale

Stroški ogrevanja

Velenjska lekcija o energetski (ne)učinkovitosti

Medtem ko je povporečna cena za porabljeno megavatno uro toplote v državi slabih 159 evrov, je v Šaleški dolini ta cena za 30 evrov nižja. Daleč najdražje ogrevanje plačujejo v Ravnah na Koroškem; za vsako megavatno uro dobavljene topote plačajo skoraj dvakrat več kot Velenjčani. Foto: Nik Erik Neubauer

Energetika/ Stroški ogrevanja

V Velenju je ogrevanje skoraj najcenejše v državi