Deloval je kot vodja odnosov z javnostmi v podjetju Procter & Gamble, svetoval je zvezdnikom in javnim osebnostmi. Nato je prestopil na stran akademskega sveta. Danes je profesor profesor psihologije na Univerzi Royal Holloway v Londonu. Dr. Michal Chmiel. V okviru Slovenske konference o odnosih z javnostmi, ki bo 21. in 22. maja, bo razložil bo, kako ljudje sprejemajo informacije, ko so pod stresom, in kakšno osebno ceno zaradi nenehnih visokih pričakovanj plačajo PR strokovnjaki. V središču njegove misli so dobri odnosi in verodostojnost. V svojih raziskavah se ukvarja s psihologijo javnosti, pri čemer ga zanimajo teme, kot so širjenje lažnih novic, osamljenost in umetna inteligenca.
Zakaj podjetja potrebujejo piar?
Poklic piarovca, torej kominkatorja v odnosih z javnostmi, je v osnovi povezan s temeljno človeško potrebo – potrebo po pripadnosti in dobrih odnosih. Tako kot posamezniki potrebujemo odnose za učinkovito delovanje, tudi zaposleni, organizacije, nevladne organizacije in politiki ne delujejo v izolaciji. So del sistemov, kjer moramo razumeti drug drugega in usklajevati pogosto nasprotujoče si cilje. PR je zato ključna funkcija, ki omogoča razumevanje, potrebno za uspeh organizacij in družb. Zato so PR in veščine ljudi, ki v njem delajo, danes bolj potrebni kot kdajkoli prej.
Kakšna je vloga komunikatorjev danes in kako se je razvila?
Piar se je začel kot interdisciplinarni poklic, ki je črpal iz menedžmenta, psihologije, ekonomije, politike in sociologije. Danes deluje na stičišču posameznikov, gospodarstva in politike. Osnovna naloga piara ostaja enaka: graditi in upravljati odnose med javnostjo, organizacijami in vlado. Vendar se je okolje, v katerem piar deluje, močno spremenilo. Sodobni javnosti so močnejše, lahko hitro izražajo mnenja, komunikacija pa je postala bolj neposredna, pogosto mimo tradicionalnih medijev. Pojav mikroinfluencerjev je še dodatno preoblikoval igro. Čeprav je gradnja odnosov še vedno v središču PR, morajo strokovnjaki danes upravljati veliko več odnosov in zapletenih vprašanj, kar prinaša kompleksnost, informacijsko preobremenitev in utrujenost.
Piarovci pogosto delujejo pod velikim pritiskom. Kakšne so osebne posledice tega?
PR je delo ravnotežja – zadovoljiti pričakovanja različnih deležnikov, ki pogosto zasledujejo nasprotujoče si cilje. Čeprav je temeljna naloga industrije gradnja odnosov, osebno dobro počutje strokovnjakov neposredno vpliva na kakovost teh odnosov. Pogosta posledica so tudi informacijska in kognitivna preobremenjenost. Ne gre le za dolge ure ali velike naloge, temveč za obseg tem in podatkov, ki jih PR strokovnjaki dnevno obdelujejo. Priporočam strateški “informacijski detoks” po delu – namerno odklopitev od medijev in družbenih omrežij.
Trenutno čutimo veliko utrujenosti v poslovnih sistemih. Kako se zaščititi?
Z napredkom umetne inteligence je skušnjava, da nadomestimo človeško delo, močna. Vendar nevarnost prevelike osredotočenosti na UI pomeni, da spregledamo temeljne človeške potrebe. Eden od načinov za zmanjšanje utrujenosti je poenostavitev sistemov in ponovni pregled temeljnih vrednot podjetja: kaj pomeni človeško delo, kako izboljšati osebno dobro počutje in kaj nas kot ljudi v osnovi določa.
Kako ljudje procesirajo informacije pod stresom? Imate nasvet, kako to bolje obvladati?
Vsak posameznik ima kognitivno omejitev. Več nalog in kompleksnejše informacije pomenijo površnejše delo. Ključno je priznati svoje omejitve. Več časa, kot porabimo za analizo novic ali socialnih omrežij, manj imamo kognitivnih virov za druge naloge. Pomembno je tudi skrb za telesno zdravje – redna vadba naj postane del dnevne rutine za optimalno mentalno učinkovitost.
Prihodnji teden boste predavali v Portorožu. Kaj bo vaše ključno sporočilo?
PR ni zgolj število omemb, všečkov ali klikov, ampak predvsem odnosi. PR strokovnjaki so ključni pri njihovem oblikovanju in imajo odgovornost do javnosti, organizacij in tudi do sebe – to vključuje skrb za lastno dobro počutje. Psihološki vpogledi so lahko izjemno dragoceni pri obvladovanju te kompleksne naloge.
