Med 17. in 22. avgustom se z raznovrstnim prerezom sodobne kratkometražne filmske produkcije v Ljubljano vrača Festival kratkega filma – FeKK. Letošnja dvanajsta izdaja festivala bo na različnih prizoriščih, od Slovenske kinoteke in Kinodvora do Muzejske ploščadi Metelkova in Mestnega trga, v šestih večerih ponudila skupno 43 dogodkov, na katerih se bo v široki paleti programskih sklopov zvrstilo več kot 150 kratkih filmov iz 45 držav, več delavnic in glasbenih vsebin, a tudi razstava in različna strokovna srečanja. Letošnja festivalska tema, Nauki teme, se navezuje na spoznanja, ki jih najdemo »tako v temi kinodvorane kakor tudi v vse temnejšem svetu«, pojasnjujejo organizatorji iz društva Kraken, sicer pa slogan izhaja iz istoimenske protivojne apokaliptične filmske meditacije legendarnega nemškega režiserja Wernerja Herzoga, ki so mu posvetili tudi retrospektivo.
Novi program za otroke
V središču festivalskega dogajanja bodo tudi tokrat tekmovalni programi – mednarodni, v katerega je selektorska ekipa izbrala 25 filmov (med skupno 287 prijavljenimi), slovenski, ki bo obsegal 18 filmov (prijavljenih je bilo 168), in novi tekmovalni program filmov za otroke FeKKids, ki ponuja devet filmov in je prav tako mednarodnega značaja, razdeljen pa je v dve starostni skupini (nad pet in nad osem let). Kot je že v navadi, se mednarodni tekmovalni program osredotoča zlasti na svežo kratkometražno produkcijo jugovzhodne Evrope, od Hrvaške ali Bosne in Hercegovine do Grčije in Bolgarije, letos so v nabor prvič vključeni tudi filmi iz Moldavije in Cipra; gre za nadvse raznolike avtorske glasove, ki pa jih povezujejo sorodni produkcijski pogoji in skupna zgodovina. O festivalskih nagradah bodo odločale mednarodna strokovna žirija, žirija filmskih kritikov, otroško občinstvo in pa občinstvo slovenskega tekmovalnega programa, ki bodo vsak zase izbirali najboljše filme v posameznih sklopih in kategorijah.
Drug pomembni poudarek letošnjega festivala je zagotovo že prej omenjena retrospektiva kratkih in srednjemetražnih filmov nemškega cineasta Wernerja Herzoga, ki bo z desetimi naslovi razmeroma obsežna, zajela pa bo njegov ustvarjalni razvoj od desetminutnega prvenca Heraklej (1962), ki ga je posnel pri 19 letih, do monumentalnega ekološkega dokumentarca Lekcije teme (1992) s podobami naftnih požarov v Kuvajtu po zalivski vojni; v izboru, sploh ko gre za zgodnejša dela, se razkrivajo zametki motivov, ki so zaznamovali ves Herzogov opus, kot sta denimo raziskovanje meja človeške vztrajnosti in predanosti ali neukrotljivost narave.
Med esejem in dokumentom
V fokusu sekcije Instant Kult bo tokrat špansko-francoska ustvarjalka in režiserka Gala Hernández López, ena najizvirnejših avtoric sodobnega esejističnega dokumentarnega filma, ki skozi hibridne forme raziskuje presečišča tehnologije, financ, spletnih skupnosti in sodobnega kapitalizma. Za svoj eksperimentalni dokumentarec Mehanika tekočin (2024), ki bo prikazan tudi na festivalu, je prejela nagrado césar za najboljši kratki dokumentarni film.
Kot festival v gosteh se bo spet predstavil mednarodni festival kratkega filma v Clermont-Ferrandu, ki velja za največji festival kratkega filma na svetu in eno ključnih svetovnih filmskih stičišč. Izbor gostujočih filmov je pripravil Laurent Crouzeix, sicer programski selektor mednarodnega tekmovalnega programa na tem festivalu, razdeljeni pa so v dva sklopa: izbor sodobnih francoskih kratkih filmov z naslovom V očesu sonca bo skozi dokumentarne, igrane in animirane filme predstavil raznolikost sodobne francoske produkcije ter njeno odprtost za žanrske in formalne eksperimente, sklop Prah si in v prah se povrneš pa skozi mednarodni izbor kratkih filmov ponuja premislek vprašanj vojne, okoljskih kriz in selitev, pa tudi iskanja novih možnosti sobivanja.
Festival bo ponudil še več kuriranih programov, ki se skozi različne estetske, družbene ter politične perspektive navezujejo na osrednjo temo letošnje izdaje – tako je kuratorka Lyse Ishimwe avtorsko zasnovala program Nova ozemlja, ki odpira vprašanja migracij, pripadnosti in ponovnih začetkov, Anne Duffau je v naboru z naslovom Vzpon podivjanega zbrala filmska razmišljanja o svetu, ki ga zaznamujejo vojne, ekološke katastrofe in politično nasilje, kuratorka Sanne Jehoul pa je v sklopu Kaj preganja deželo zbrala zgodbe kolonializma, imperializma in izkoriščanja naravnih virov, ki še zdaj oblikujejo družbene in politične krajine.
Prerez evropskih vrhuncev
V arhivskem programu Smrtonosna brezbrižnost se bo FeKK spomnil na slovenske kratkometražne klasike iz zbirk Slovenske kinoteke, Slovenskega filmskega centra in Slovenskega filmskega arhiva, v sodelovanju s festivalom Rdeče zore pa bo že drugič ponudil polnočni program FeXXX: Prostori izmika, ki skozi izbor sodobnih kvir in feminističnih kratkih filmov raziskuje teme vidnosti, telesa, želje in političnosti pogleda. Prav tako bodo na ogled najbolj odmevni evropski filmi minulega leta: v sklopu Ljubljenci evropskih občinstev bo na dveh večernih projekcijah na Mestnem trgu na ogled deset naslovov, nagrajenih z nagrado občinstva na evropskih festivalih kratkega filma, izbor kratkih filmov Evropske filmske akademije pa bo predstavil filme, ki se lotevajo tem identitete in spomina. Med drugim se vrača še program ShorTS Immersive@FeKK, ki v sodelovanju s festivalom ShorTS iz Trsta ponuja interaktivne VR-izkušnje.
Med strokovnimi vsebinami bo festival gostil delavnico za nove kuratorje, a tudi delavnice filmske kritike, dokumentarnega filma in scenaristike. Strokovni program PROFeKK bo skozi predstavitve, omizja in razprave posvečen predvsem praksam filmskega kuriranja in festivalskega programiranja, med drugimi spremljevalnimi vsebinami pa velja omeniti vsaj skupinsko razstavo Kela: Nauki teme, ki je v Mali galeriji Banke Slovenije na ogled vse do 3. septembra – ta skozi fotografijo, video, objekte in instalacije raziskuje materialnost fotografskega medija, svetlobo ter procese časa, propadanja in minljivosti.