Slovenska kinoteka je v novo sezono pred dnevi vstopila s predstavitvijo restavrirane kopije filma Splav meduze Karpa Godine, na katero so še posebej ponosni, saj imajo zdaj že tri restavrirane filme, ki so tako ali drugače povezani z Godino – poleg omenjenega sta to še Ženska s pokrajino (1989) v režiji Ivice Matića in Vloga moje družine v svetovni revoluciji (1971) Bahrudina Čengića, pri katerih je bil Godina direktor fotografije. Kot pravi direktor Slovenske kinoteke Stojan Pelko, filmi s tem, ko so restavrirani, šele začenjajo svojo praviloma mednarodno kariero, zanje pa restavrirani filmi predstavljajo dokaz enega ključnih poslanstev Slovenske kinoteke, skrbi za filmsko dediščino.
Okrogla obletnica
V tej sezoni bodo sicer še posebno pozornost namenili 30. obletnici ustanovitve Slovenske kinoteke in 130. obletnici prve kinematografske predstave v Sloveniji. Novembra bodo tako odprli razstavo V objemu kina, njen osnovni poudarek pa bo po besedah Stojana Pelka pripeljati gledalce nazaj v dvorano in prikazati razliko v tem, kaj pomeni gledati film v dvorani ali na katerih drugih nosilcih. Razvoj kinodvoran bodo predstavili tudi skozi zgodovino kina na slovenskem ozemlju, od potujočih filmskih predstav in prvih stalnih kinodvoran do sodobnih kinocentrov in art kinematografov. Razstava bo osvetlila tudi, kako so tehnološke, kulturne in politične spremembe vplivale na izkušnjo kinoobiskovalcev, ter obiskovalcem na ogled ponudila zakulisje filmske projekcije.
V dvorani Silvana Furlana bodo do konca leta pripravili tri razstave, s katerimi bodo predstavili prva tri desetletja delovanja Slovenske kinoteke. Prva se bo osredotočila na njena pionirska leta in s pomočjo originalnih plakatov, letakov, knjig in drugih tiskovin ponudila vpogled v obdobje ustanovitve in prvih deset sezon burnega kinotečnega življenja.
Tudi vzgojno-izobraževalni program se bo v novi sezoni z različnimi kinotečnimi dejavnostmi povezoval predvsem z razstavo V objemu kina, ob kateri bo potekal pester spremljevalni program v obliki vodenih ogledov in delavnic. S programom, namenjenim osnovnim in srednjim šolam, bodo nadaljevali usmerjenost k decentralizaciji šolske ponudbe ter filme iz šolskega programa ponujali v distribucijo za predvajanje zunaj Ljubljane. V letošnji sezoni ostajajo tudi abonmaji, vrača se filmska šola za mlade.
Pomembne retrospektive
Konec septembra bodo pripravili prvo večjo retrospektivo v sezoni, ki jo posvečajo nedavni stoletnici rojstva švedske igralke, scenaristke in režiserke Mai Zetterling. Kot pojasnjuje urednica filmskega programa Anja Banko, je Zetterlingova najprej blestela v filmih priznanih švedskih režiserjev, od Alfa Sjöberga do Ingmarja Bergmana, po dvajsetih letih pred kamero pa se je posvetila režiji. Predstavljen bo opus njenih igranih in dokumentarnih filmov, v katerih režiserka raziskuje teme ženskega prijateljstva, materinstva, seksualnosti, spola in vloge umetnosti.
Slovenska kinoteka je svojo zbirko nedavno obogatila z nakupom digitalno restavriranega opusa francoskega enfant terribla Jeana Eustacha. Avtor je kinotečnemu občinstvu sicer dobro znan, saj je bila retrospektiva njegovih del predstavljena že leta 2002, a si po besedah Anje Banko po več kot dvajsetih letih zasluži ponovni pogled.
V decembru začenjajo večdelno retrospektivo filmskega in videoopusa videastke, režiserke in intermedijske umetnice Jasne Hribernik, po letu premora pa se bodo v prazničnem decembrskem času s Kino-ušesom vrnili tudi v Cankarjev dom, kjer bo kinotečni hišni pianist in skladatelj Andrej Goričar z novo glasbeno partituro opremil enega najbolj znanih pustolovsko-virtuoznih spektaklov nemega filma Don Q: Zorrov sin (Donald Crisp, 1925).
V sodelovanju s festivalom Kino Otok bodo maja in junija 2027 prikazali še celostno retrospektivo palestinskega režiserja in producenta Rašida Mašaravija, ki v svojih filmih združuje humanistično pripovedovanje zgodb z družbenim in političnim komentarjem, pri čemer pogosto raziskuje teme, kot so izgnanstvo, razselitev in kompleksnosti palestinskega življenja. Njegov film Policijska ura (1994) je bil prvi celovečerec, posnet v Gazi, režiser pa bo v času retrospektive tudi osebno prisoten.
Med filmom in platnicami
Slovenska kinoteka je tudi izdajateljica revije Ekran, edine slovenske specializirane strokovne revije s področja filma in televizije, ki izhaja v redni periodiki. Prihajajoča številka bo imela fokus na feminističnih radostih, v zadnji letošnji številki pa bo poudarek na najnovejši domači produkciji, ki se bo oktobra predstavila na Festivalu slovenskega filma in na premisleku o vlogi kina skozi zgodovino, ki bo pospremil odprtje razstave V objemu kina. Odgovorna urednica Ekrana Ana Šturm izpostavlja tudi štiri predavanja in projekcije v sklopu skupnega cikla Medkritika, ki ga letos posvečajo temi političnega filma, skozi katerega želijo osvetliti nekatera spregledana poglavja filmske zgodovine. Konec novembra bodo že tradicionalno podelili priznanje revije Ekran, decembra pa še strokovno nagrado Nike Bohinc za najboljše prispevke na področju filmske kritike in publicistike.
Tudi tokratno sezono bodo sklenili v Letnem kinu Slovenske kinoteke, kjer bo poleti prihodnje leto jubilejna deseta izvedba festivala Poletje na platnu in med platnicami, na katerem bo skozi film in literaturo v ospredju poudarek na razmisleku, kako klasike vstopajo v dialog s sodobnostjo.