V filmu Pobeg iz New Yorka se letalo s predsednikom ZDA zruši v mestu, ki je v kompletu obkroženo z visokim zidom, kajti v njem so oblast prevzeli kriminalci. Predsednika, ki zaradi posebne kapsule nesrečo preživi, iz neljubih okoliščin reši Kurt Russel in mu omogoči, da na koncu filma s sadistično maščevalno strastjo iz brzostrelke izstreli cel zabojnik nabojev v prsi Vojvode, šefa kriminalcev.
V vlogi omenjenega je nastopil Isaac Hayes, ameriški soul pevec, katerega liku in delu se posvečamo tokrat. Z razlogom. Danes je obletnica dne, ko se je njegova najbolj znana skladba Theme from Shaft leta 1971 povzpela na vrh ameriške lestvice, pri čemer gre za uspešnico, ki ob zabavnoglasbenem predstavlja tudi družbenopolitični mejnik. Za skladbo, ki je bila napisana za film Shaft, katerega glavni junak je temnopolti zasebni detektiv, je Hayes leta 1972 kot prvi Afroameričan prejel oskarja za glasbo, prav tako tudi grammyja.
Nizkoproračunski film, velik dobiček
Podobno kot je Bruce Lee s filmom Veliki šef istega leta 1971 postal azijski superjunak, je Shaft prvi temnopolti akcijski superjunak. Film je nastal na podlagi literarne uspešnice, ki jo je napisal Ernest Tidyman, ki je pozneje dobil oskarja za scenarij za Francosko zvezo, prav tako mu gredo zasluge za zgodnje osmišljenje lika Chucka Norrisa. Obenem je bil tudi Shaft nizkoproračunski film, ki je navrgel velik dobiček. Shaft je superioren tako v odnosu do kriminalcev kot policistov. V neposrednih obračunih ne izbira sredstev in z nasprotniki obračuna bodisi s pištolo bodisi pač z udarcem s steklenico po glavi. Drugače ga krasita eleganca in stil, česar posledica je njegova privlačnost za ženske vseh ras. Slednje posebej poudarja tudi skladba, v katere besedilu se Shaftu pripisuje lastnosti seksualnega stroja, pri čemer je zanimivo, da je Hayes kandidiral tudi za glavno vlogo v filmu. In ko Shafta v nekem prizoru belopolti pomožni kriminalist, ki se mu na videz da pripisati neredne spolne odnose, vzvišeno vpraša, kam gre, mu Shaft odgovori: »Grem se dat dol. Kaj pa ti?« in se stripovsko gromoglasno zasmeji, zadovoljen s svojo nadmočjo.
Shaftu na tak način pripada naslov pionirskega dela žanra blaxploitation, usmeritve zabavne industrije na do tedaj zapostavljeni temnopolti trg. In če se na tem mestu še malenkost vrnemo k Bruceu Leeju: tudi pojavitev temnopoltega karateista in Leejevega glavnega zaveznika v filmu V zmajevem gnezdu spada v enako usmeritev. Do nje je prišlo zaradi družbenih sprememb, ki jih je povzročilo gibanje za državljanske pravice v 60. letih z Martinom Luthrom Kingom na čelu. Med temnopoltimi v ZDA se je pojavila nova, drugačna kolektivna zavest. Prek organizacij, kot so bili Črni panterji, ki so nastali leta 1966, so se začele pojavljati ideje panafrikanizma in temnopoltega nacionalizma (kot rasizma), kar je iz postranske pasivnosti vodilo v aktivistično, mestoma tudi nasilno obliko delovanja. Afroameričan je v interpretaciji, kakršno je ponudil tudi Shaft, začel privzemati lastnosti nadčloveka, nemajhno vlogo pri vsem skupaj pa je imel Muhammad Ali. Svetovni boksarski prvak se je iz Cassiusa Claya, kar je bilo po njegovem mnenju njegovo suženjsko ime, leta 1964 preimenoval v Muhammada Alija, nato je leta 1967 zavrnil poziv v vojsko, rekoč, da vietnamska vojna ne more biti njegova vojna. Po izgubi naslova prvaka je štiri leta abstiniral, v ring se je pa vrnil šele leta 1971 z borbo proti Joeju Frazierju, ki jo je izgubil. V duhu časa in afroameriškega populizma je Ali nasprotnika zaničljivo označil kot »neumno orodje belega ustroja«.
Posledice zaznavne tudi v Jugoslaviji
V na tak način tlečih okoliščinah se je Isaac Hayes leta 1968 z albumom Presenting Isaac Hayes pojavil kot samostojni glasbeni izvajalec. Pred tem je deloval kot studijski glasbenik, aranžer in komponist v kreativni ekipi soul založbe Stax. Glavni Staxov izvajalec tedaj je bil Otis Redding, prav tako tudi duo Sam & Dave, ki sta imela dve ključni uspešnici, Soulman in Hold On, I'm Comin'. Pri obeh je bil Hayes soavtor, obenem so pri Staxu v njem videli naslednika Otisa Reddinga, potem ko je ta konec leta 1967 umrl v letalski nesreči.
Hayes je samostojni glasbeni izraz zastavil na »turbo cool« način. Boter soula, torej James Brown, je bil že zdavnaj oklican in preostale so samo še izpeljave, za katere se je Hayes boril s konkurenčnima vrstnikoma. To sta bila Marvin Gaye ali Barry White. Hayes je stavil na počasne soul balade in lik presežnega temnopoltega ljubimca. V nasprotju z večino kolegov, ki so nosili afro frizre, je bil obrit po glavi, golih prsi, z nujnimi sončnimi očali in izrazito pridigarsko držo. Kar je spet razumeti kot časom in okoliščinam primerno pretencioznost. Skladba By The Time I Get to Phoenix z druge plošče Hot Buttered Soul iz leta 1969 se na primer začne z osemminutnim monologom, tudi sicer je delal epske sedem- do desetminutne skladbe.
Potem ko se je film Shaft izkazal za uspešnico prve kategorije, je Hayes leta 1971 izdal še album Black Moses, po katerem je prevzel tudi vzdevek oziroma samega sebe oklical za Črnega Mojzesa. Kar je pojasnil takole: »Temnopolt človek lahko končno stoji pokončno in stoji kot moški. Črni Mojzes je prototip temnopolte moškosti. Verige, ki so nekoč predstavljale okove suženjstva, so danes znamenje moči, vzdržljivosti, seksualnosti.« Na odru se je pojavljal zgoraj gol oziroma okrašen zgolj z zlatimi verigami. Točno tak je leta 1972 kot glavni in zaključni nastopajoči nastopil tudi na festivalu Wattstax v Los Angelesu, ki ga je založba Stax priredila v spomin na rasne nemire sedem let prej.
Skladbo Theme from Shaft je posnel v dveh urah. Njeni značilnosti sta ritmična podlaga, odigrana na stop čineli, za katero navdih je Hayes dobil v ritmičnem vzorcu skladbe Try a Little Tendernes v izvedbi Otisa Redinga iz leta 1966, druga prepoznavnost skladbe je ritmiziranje na kitari, ki jo je kitarist odigral na wah-wah efekt. Wah efekt se je konec 60. let uveljavil med rock kitaristi, kot sta bila Eric Clapton in Jimi Hendrix, v filmski glasbi pa ga je prvi uporabil Hayes. Posledice tega so bile zaznavne tudi v Jugoslaviji. Serija Odpisani kot taka je bila jugoslovanski odgovor na superjunaški filmski trend, naslovna skladba pa je malodane citat Hayesove teme iz filma Shaft.
