Pred tednom dni so na ministrstvu za kulturo ponudili v javno obravnavo predlog zakona o Slovenskem avdiovizualnem centru, ki predvideva ustanovitev nove krovne institucije na področju filma; ta naj bi kot javna agencija združila sedanji Slovenski filmski center in Filmski studio Viba film. Zakon naj bi poskrbel za uveljavitev dodatnih virov financiranja filmske in avdiovizualne (AV) produkcije, na primer z določitvijo obveznega letnega prispevka ponudnikov AV medijskih storitev, kot so operaterji telefonskih omrežij, ponudniki kabelskih in satelitskih storitev, ponudniki pretočnih vsebin in izdajatelji televizijskih programov – prav s temi izvenproračunskimi viri bi omogočili znatno povišanje sredstev za sicer kronično podhranjeno filmsko področje.
V nadaljevanju povzemamo nekatere bistvene poudarke predlaganega zakona. Ta je sicer objavljen na portalu eDemokracija, rok za oddajo komentarjev in pripomb pa je do vključno 7. februarja.
1. Združitev SFC in Viba filma
Predlog zakona predvideva združitev dveh javnih ustanov – javne agencije Slovenski filmski center in Filmskega studia Viba Film – v enotno institucijo, Slovenski avdiovizualni center. Trenutno Slovenski filmski center skrbi predvsem za spodbujanje ustvarjalnosti oziroma »zagotavljanje ustreznih pogojev za filmsko, avdiovizualno in kinematografsko dejavnost«, kar v praksi pomeni, da preko javnih razpisov dodeljuje sredstva za produkcijo filmov ter sofinancira avdiovizualne programe in projekte, promovira slovensko filmsko in AV ustvarjalnost (tudi z organizacijo festivala slovenskega filma) in pomaga pri trženju filmskih lokacij v Sloveniji. Viba film skrbi za tehnične storitve (snemanje, obdelava posnetkov) in drugo podporo pri izdelavi filmov, pri čemer imajo prednost filmski projekti, ki jih sofinancira SFC. Delovanje obeh je torej tesno prepleteno, kar pogosto zahteva precej usklajevanja (terminov, pogodb, pa tudi storitev); združitev naj bi zagotovila učinkovitejše delovanje ter boljšo podporo producentom.
2. Uvedba izvenproračunskih virov
V slovensko zakonodajo je bila v preteklih letih že prenesena večina določb iz evropske direktive o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev, sprejete leta 2018, glavna izjema je bila le možnost določitve finančnih obveznosti ponudnikom AV medijskih storitev, ki omogoča dodatno financiranje evropske (ter s tem seveda tudi slovenske) filmske in AV produkcije. Predlagani zakon predvideva obvezen letni prispevek za filmsko produkcijo vseh, ki svojim naročnikom ali uporabnikom ponujajo filme in AV vsebine ter pri tem ustvarjajo prihodke iz naročnin, vstopnic ali oglaševanja. To so operaterji telefonskih omrežij in ponudniki kabelskih in satelitskih storitev (ti naj bi prispevali 0,8 odstotka prihodkov od prenašanja televizijskih programov in drugih AV medijskih vsebin), ponudniki pretočnih vsebin na zahtevo (ti bi prispevali dva odstotka prihodkov iz trženja), izdajatelji televizijskih programov (njihov prispevek bi bil 0,8 odstotka prihodkov iz trženja oglasnega prostora), izvajalci kinematografske dejavnosti (ki bi za delovanje centra prispevali 0,3 odstotka prihodkov od prodaje vstopnic) in filmski distributerji (prispevali naj bi dva odstotka prihodkov iz opravljanja dejavnosti). Tako kot doslej pa bi domačo filmsko produkcijo podpirala RTV Slovenija – z vsaj dvema odstotkoma sredstev, ki jih dobi iz RTV-prispevka in jih na javnem razpisu nameni filmom neodvisnih producentov.
Če je financiranje slovenske filmske produkcije trenutno omejeno zlasti na sredstva iz proračuna, bi z uvedbo izvenproračunskih virov – oziroma obveznim prispevkom vseh, ki prihodke ustvarjajo s takim ali drugačnim posredovanjem filmskih in AV vsebin – precej povečali obseg sredstev za sofinanciranje filmske in AV produkcije; na ministrstvu ocenjujejo, da bi utegnila skupna vsota vplačil centru znašati okoli 18 milijonov evrov na leto. Zavezanci za izvenproračunsko financiranje bi imeli sicer tudi možnost, da namesto plačila prispevka v enakem znesku financirajo produkcijo evropskih filmov, nanizank ali nadaljevank.
3. Spremembe v organih agencije
Po predlogu zakona naj bi imela nova javna agencija za film nekoliko spremenjeno zgradbo: sestava sveta agencije je določena drugače kot doslej (namesto osem naj bi imel sedem članov, ki jih bodo predlagali ministrstvo za kulturo, strokovna filmska združenja, rektorska konferenca in izdajatelji AV medijev), dosedanje strokovne programske komisije pa bo nadomestil petčlanski programski odbor – ta bo lahko za neko avdiovizualno področje imenoval posebnega selektorja, kar je še ena novost. Predlog uvaja tudi dva nova pomočnika direktorja, za vodenje tehnične realizacije filmskih projektov in za vodenje festivala slovenskega filma ter mednarodno sodelovanje.
4. Spodbujanje vlaganj v film
Predlog prinaša tudi večje možnosti za spodbujanje vlaganj v avdiovizualno produkcijo: povečal se bo namreč delež denarnih povračil (s 25 na 30 odstotkov) glede na neposredne stroške, ki so nastali na ozemlju naše države ob izvajanju produkcije in postprodukcije filmov ter avdiovizualnih del. Pri tem bodo do povračila upravičeni tudi slovenski producenti, ne le tisti iz drugih članic EU.
