Če ste kdaj gledali indonezijsko Racijo ali kakšnega ameriškega Johna Wicka, vam je jasno, kakšne vrste film je hongkonška produkcija The Furious, ki so jo posneli lani, od letos pa jo lahko kot video na zahtevo gledate na več popularnih platformah. To je eden od filmov minimalne zgodbe in maksimalne akcije – od začetka do konca. To je film, v katerem so kriminalci pištole pozabili doma, zato pa ne manjka klofut, krošejev in polkrožnih brc iz obrata. To je film, v katerem prste v oči in vzvode na okončinah obvladajo celo novinarke. To je film, v katerem je zgodbe le toliko, da vemo, kdo so dobri fantje in kdo so slabi fantje. Kdo so ugrabitelji otrok in kdo so tisti, ki jih iščejo. In pretepajo. To je tudi film, ki se niti ne potrudi povedati, kje točno se dogaja. Nekje v zapuščenih industrijskih četrtih, pozabljenih slumih in zakajenih nočnih klubih jugovzhodne Azije. V nekem takšnem kraju – mogoče Bangkoku – ugrabijo hčerko kitajskega delavca Wang Weija, ki vzame zadevo v roke kot Liam Neeson v filmu Ugrabljena (Taken, 2008).

Foto: Edko Films

Borilne koreografije filma v režiji japonskega kaskaderja in filmskega režiserja Kenjija Tanigakija se ne zmenijo za logiko in fiziko. Tako je tudi prav. Foto: Edko Films

Naš junak je namreč oče, ki barab nič ne sprašuje – tako ali tako je nem – ampak samo tepe, lomi in razbija. In ki je ves čas videti kot sledni pes, ki je zavohal kri. Ki teče za tovornjakom, na katerega mu vržejo hčerko, tako hitro, da morajo barabe vozniku reči, naj vozi hitreje. In ki po tem, ko ga v tem pregonu zbije avto, enostavno vstane ter se gre domov preobleč. In nadaljuje lov na barabe. To je film, v katerem zakoni fizike ubogajo glavnega junaka. Ki barabe, ko jih enkrat dohiti, začne razmetavati levo in desno, kot se jih pač razmetava v filmih tega tipa. In ker je to žanr, v katerem tudi junaki dobivajo batine, konsistentno razmetavajo tudi našega junaka. Razlika med junakom in barabo v teh filmih je zgolj to, da se junak za razliko od barab vedno znova pobere. In ko se nato naš junak spajdaši še z moškim, ki išče pogrešano partnerico in ki prav tako obvlada vse vrste borilnih veščin, je barab, ki vpadajo skozi vrata, po stopnicah in iz omar vedno več. Zato so tudi prizori, ki so sprva trajali dve, tri ali pet minut, dolgi po deset minut.

Kenji Tanigaki, režiser filma na festivalu v Torontu 2025

Kenji Tanigaki, režiser filma, na festivalu v Torontu leta 2025.

Še dobro, da vsi ti prizori zaradi tekoče montaže kar zletijo mimo. Če se vse skupaj zdi divje že na papirju, počakajte, da kung fu, judo, pencak silat, karate, kikboks, grapling in kar je še teh tehnik preštevanja kosti vidite v gibanju. To je film, ki gre sto na uro ves čas in ki predahne zgolj toliko, da premakne v še višjo prestavo. To je pač film, v katerem je vse povsod naenkrat. V katerem ni taktike, ni pogajanj in ni nepotrebnega dialoga, saj se vse rešuje in reši z nasiljem. Pri čemer fantom, ki jih gledamo, ne zmanjka domišljije – tepejo se s pestmi, noži, steklenicami, palicami, mačetami, loki, plinskimi jeklenkami in mikrofoni. Da, celo z mikrofoni. Pa tudi s kolesi! Ja, kako za vraga pa je to videti, boste rekli: enostavno, junak vzame kolo s pedali vred v roke in z njim zamahne proti barabi, baraba pa z drugim kolesom proti junaku. Ne, tega res niso počeli niti v Matrici. To je pač film, ki se ga gleda z odprtimi usti in izklopljenimi možgani. Pretiravanje – se razume – je sestavni del žanra, ki se bolj kot z zgodbo ukvarja z borilno koreografijo.

The Furious dostavi točno to, kar se od takšnega filma pričakuje. Pretep za pretepom, dogajanje na najvišjih obratih in krasen ples pesti, ki je precej nad tistim, kar v tej kategoriji navadno dobimo iz Hollywooda.

The Furious je res čudovit primer filma, ki jih kot po pravilu ne vidimo na sporedih naših kinematografov, ampak zgolj v omejenem številu projekcij na kakšnem festivalu. Res je tudi, da smo v žanru že videli še boljše koreografije, bolj domiselno rabo prostora ter predvsem bolje izdelane like in boljšo zgodbo; kar velja predvsem za drugo Racijo. Zgodba v The Furious je namreč še bolj osnovna, kot se zdi iz vsega napisanega, liki pa so tu v glavnem zato, da lahko scenaristično prilezemo do naslednjega pretepa. The Furious je film, v katerem noben lik ni zares razvit, dialogi pa so zlahka pozabljivi. Še dobro torej, da sicer šibko zgodbo rešuje zares fina akcija, zaradi česar pod črto velja, da The Furious vseeno dostavi točno to, kar se od takšnega filma pričakuje. Pretep za pretepom, dogajanje na najvišjih obratih in krasen ples pesti, ki je precej nad tistim, kar v tej kategoriji navadno dobimo iz Hollywooda. 

The Furious (Huo zhe yan, 2025)

Režija: Kenji Tanigaki

Scenarij: Tin Shu Mak, Zhilong Lei, Kwan Sin Shum

Igrajo: Xie Miao, Joe Taslim, Enyou Yang, Brian Le, Yayan Ruhian, JeeJa Yanin

Izid: 7. julij 2026 (video na zahtevo, Prime Video)

Ocena: 3,5

Priporočamo