Planinsko društvo Onger Trzin je novo sezono tradicionalnih potopisno-planinskih predavanj, ki bodo vse do poletja potekala vsak zadnji četrtek v mesecu, začelo s prav posebnim dogodkom. Obiskovalci so si ogledali premiero dokumentarnega filma o potovanju okoli svete tibetanske gore Kailaš, ki ga je letos na prehodu iz pomladi v poletje pod vodstvom legendarnega slovenskega alpinista Vikija Grošlja opravil Trzinec Danilo Oražem.
Pod dokumentarni film se podpisuje domača trzinska ustvarjalna ekipa. Posnetke je prispeval Oražem, besedilo je pripravil Miro Štebe, za montažo pa je poskrbel televizijski snemalec in montažer Jože Hartman. Zanimivo je, da film sprva sploh ni bil načrtovan. Oražem je nameraval pripraviti klasično potopisno predavanje, obogateno s fotografijami in krajšimi videoposnetki, vendar je na potovanju nastalo toliko kakovostnega filmskega gradiva, da so se ustvarjalci odločili za samostojen dokumentarec.
Film gledalce popelje v Tibet v času prazničnega meseca Saga Dawa, ko tibetanski budisti obeležujejo Budovo rojstvo, razsvetljenje in prehod v nirvano. Takrat se na tisoče vernikov odpravi na večdnevno romanje okoli svete gore Kailaš, ki ima izjemen duhovni pomen za budiste, hindujce, džainiste in pripadnike starodavne religije Bon.
Kailaš velja za prebivališče bogov, zato je vzpon na goro prepovedan. Romarji namesto osvajanja vrha opravijo zahteven obhod, ki jih vodi skozi surovo visokogorsko pokrajino. Najvišja točka poti je prelaz Dolma La na približno 5660 metrih nadmorske višine, kjer so vremenske razmere lahko izjemno nepredvidljive. Tudi skupina pod vodstvom Vikija Grošlja je imela precej sreče, saj ji je zahtevno pot uspelo prehoditi tik pred obilnim sneženjem in plazovi, zaradi katerih so pot pozneje zaprli.
Tibet se spreminja, privlačnost Himalaje ostaja
Po projekciji je sledil pogovor z ustvarjalci in gosti, ki ga je vodila Nataša Pavšek. Danilu Oražmu sta se pridružila Viki Grošelj in Stojan Burnik, nekdanji profesor gorništva na fakulteti za šport. Pogovor ni bil namenjen le spominom na zahtevno potovanje, temveč tudi spremembam, ki jih je Tibet doživel v zadnjih dveh desetletjih.
Grošelj, ki je goro prvič obhodil leta 2003, je opozoril predvsem na izjemen razmah turizma. Medtem ko so nekoč popotniki prenočevali v šotorih in na poti srečevali le redke romarje, danes na nekaterih postojankah, med drugim v Dirapuku, stojijo urejene nastanitve, okoli svete gore pa se vijejo množice obiskovalcev. Kljub temu je poudaril tudi pozitivno plat razvoja turizma, saj obiskovalci z nakupom hrane, prenočevanjem in uporabo drugih storitev neposredno prispevajo k zaslužku lokalnega prebivalstva.
Svoje izkušnje je z obiskovalci delil tudi Danilo Oražem, ki je Tibet prvič obiskal pred šestnajstimi leti. Ob ponovnem obisku ga je presenetila predvsem hitrost sprememb. Nekdanje majhne tibetanske vasi vse bolj nadomeščajo velika mesta, kitajski vpliv se krepi, tradicionalna tibetanska kultura pa postopoma izgublja prostor.
Kljub vse večjemu turističnemu obisku, sodobni infrastrukturi in spremembam, ki zaznamujejo življenje domačinov, Himalaja ohranja svojo posebno privlačnost. Visoke gore, zahtevne poti, nepredvidljivo vreme in bogata duhovna tradicija še naprej privabljajo popotnike z vsega sveta.