Osnova nove glasbeno-gledališke predstave Antigona, okruški se je zgradila na novi partituri uveljavljene slovenske skladateljice Brine Jež Brezavšček in istoimenskem pesniškem ciklu pesnice Barbare Korun.
Poetični okruški
V osemnajstih monologih se zvrstijo pogledi in izpovedi protagonistov iz Sofoklejeve Antigone, ki jim je pesnica, ki se ravno tako pojavi na odru, vdahnila prizvok sodobnega časa, pri tem pa je ohranila univerzalno človekovo hrepenenje po dostojanstvu in preživetju. Gre za lirske pesmi, nekakšne monologe, ki jih je treba razumeti na ozadju Sofoklejeve Antigone in jih povedo izbrani protagonisti – Antigona, Ismena, Hajmon, Evridika, zbor – kot izraz doživljanja, čutenja in refleksije. Te svobodne preinterpretacije v ospredje postavijo ženski pogled na doživljanje nasilja, šok ob vojni katastrofi in osebne tragedije. Dodatno dimenzijo podaja vzporedje utrinkov iz njihovega vsakdana.
Soakterke predstave so tudi izjemne glasbenice: sopranistka Rebeka Pregelj, pianistka Neža Tovšak in tolkalka Lola Mlačnik. Skladateljica pojasnjuje: »Besedilo cikla pesmi je v celoti zajeto v uglasbitvi, pri čemer vloge niso razdeljene med interpretke, temveč te nastopajo v posameznih pesmih v različnih kombinacijah; vse sodelujejo poleg inštrumentalne oziroma pevske linije tudi v vlogi pripovedovalk, z govorom.«
Razširjanje zvočnih prostorov
Glasba v predstavi se odpira v paleti sodobnih kompozicijskih pristopov, inštrumentalnih tehnik in z obdelanimi zvočnimi posnetki iz narave in okolja ter tako ustvarja daljno in bližnjo zvočno pokrajino kot čustveno in izrazno paralelo, sobivanje in zlivanje z besedo, kar odpira nove prostore doživetja in uvida, meni skladateljica Brina Jež Brezavšček.
»Čeprav inštrumentalni del predstavljata (le) klavir in tolkala, je omogočena barvna in izrazna pestrost, ki se razvije na individualnem zvoku in lapidarnosti, koncentriranosti ekspresivne potence. Izbor tolkal vključuje zgodovinska in ljudska glasbila, ki prispevajo k želenemu izrazu z izvornim in bogatejšim zvokom. Tudi klavir predstavlja barvne učinke s kombinacijo igranja po strunah, s klastri v različnih kombinacijah in podobno. Zvočni vir so še posnetki, ki največkrat izhajajo iz narave in ponujajo poglede in izhode iz zaprtih prostorov v več pomenih,« še dodaja skladateljica.
Predstavo je režirala Zala Sajko, za zvok in zvočno oblikovanje bo poskrbel Paul Clift, za vizualno podobo pa Janja Korun. Pod organizacijo se podpisujeta Sozven, društvo za sodobno glasbo, in Mini teater, projekt pa je podprla Mestna občina Ljubljana. Predstava je dolga eno uro in je namenjena odraslim in mladim od 16. leta dalje.