Na Festivalu korenite zvočne hoje TO)pot, kot je predstavitvi dejala ena od producentk festivala Irena Pivka, bodo prek poslušanja zvočnih umetnosti in refleksij raziskovali, kako se skozi gibanje in poslušanje po prostoru spreminjajo zaznavanje, pozornost in odnos do okolja ter družbe. V okviru tišine bodo razpirali družbena vprašanja molka, pa tudi tišine kot pravice v vsakdanjem bivanju. Festival bo omogočil devet zvočnih sprehodov, od tega tri premierne, štiri koncertne nastope, zvočno razstavo in več razprav o tišini.

Bojana Šaljić Podešva, skladateljica: F arhiv SKGG

Skladateljica Bojana Šaljić Podešva. Foto: arhiv SKGG

»Tišine, to kompleksno in široko tematiko, je mogoče misliti prek različnih pristopov. Eden od njih jo umešča v kontemplativne prostore. Tišina je lahko lastnost krajev in okvir, ki omogoči, da se razmerje med mislijo, telesom, prostori in poslušanjem na novo artikulira. Tišino in osredotočenost, ki ju povezujemo s svetimi ali umetniškimi prostori, lahko prenesemo tudi v zapuščene industrijske cone, na urbane robove ali v naravna okolja. Kontemplativnost v teh prostorih ni njihova vnaprej dana lastnost, temveč nastane skozi način pozornosti, izkušnje in rabe prostora. Takšni prostori postanejo kontemplativni šele, ko se umaknemo dominantni logiki signala, informacij in funkcionalnega gibanja. Prav zato lahko umetniške forme, kot so zvočni sprehodi, okolje začasno preoblikujejo v prostor pozornosti in poglobljenega zaznavanja,« razmišlja Irena Pivka.

Zvok, poezija, beseda

Odprtje se bo začelo ob bioakustični zvočni skulpturi Neslišno – slišno, med netopirji skladatelja Boštjana Perovška, kjer bo mogoče poslušati skladbo, ki jo sestavljajo slišni nočni zvoki s pridruženimi glasovi netopirjev in drugimi nočnimi zvočnimi viri.

- 26.03.2019 - Boštjan Perovšek, glasbenik, skladatelj in oblikovalec zvočnih prostorov, ki se ukvarja z eksperimentalno in elektroakustično glasbo  //FOTO: Matjaž Rušt

Boštjan Perovšek, glasbenik, skladatelj in oblikovalec zvočnih prostorov. Foto: Matjaž Rušt

Dogajanje se bo nadaljevalo s performativnim predavanjem ustvarjalke Salomé Voegelin z naslovom no signal. Umetnica bo skozi zvok, poezijo in besedilne partiture raziskovala izgubljeni signal kot možnost za drugačno poslušanje tišine in utišanih glasov.

Nocoj ob 19.30 bo v avli Cukrarne performativno predavanje ustvarjalke Salomé Voegelin z naslovom no signal. F arhiv umetnice

Nocoj ob 19.30 bo v avli Cukrarne performativno predavanje ustvarjalke Salomé Voegelin z naslovom no signal. F arhiv umetnice

Večer se bo nadaljeval s koncertom skladateljice Bojane Šaljić Podešva, kjer bodo poslušali njeno delo Kri je voda (z okusom). Pridružili se ji bodo glasbeniki Matjaž Porovne, Tilen Udovič in Alja Mandič Faganel. Skladateljica bo skupaj z godalci in večkanalnimi posnetki vode raziskovala prostor med tonom in šumom ter intimno zaznavanje vodnih zvočnosti. Dogodek se bo odvil v sodelovanju s festivalom Mesto žensk.

Kultura poslušanja

V Cukrarni se bo jutri dopoldne zvrstil niz predavanj, predavatelji pa bodo obravnavali različne antropološke, muzikološke, zvočnoekološke in družbene fenomene. Gregor Pompe bo govoril na temo slovenske recepcije Johna Cagea in o pomenljivi tišini, Katja Hrobat Virloget je svoje predavanje naslovila Etnografija tišin(e), Janez Križaj se bo poglabljal v kulturo poslušanja, Rajko Muršič pa bo v Centru mladih Ljubljana BAZA predaval pod naslovom Zveneti v tišini: neubesedljive zvočne igre v ritmu nasprotij in protislovij. Irena Pivka je posebej izpostavila še delavnico globokega poslušanja, ki jo bo vodila skladateljica OR poiesis (alias Petra Kapš) pod naslovom Molecular psalterion.

Ida Hiršenfelder alias beepblip

Zvočna umetnica Ida Hiršenfelder alias beepblip. Foto: Sunčan Stone

V avli Cukrarne bo imela OR poiesis jutri zvečer še solo zvočni performans pod naslovom V noči sijoča. Za njo bo koncertni oder zasedla beepblip (alias Ida Hiršenfelder) z zvočnim projektom Tesnobni stroj: Zatišje pred neurjem. Večer bo zaključil eden od starost eksperimentalnih zvočnosti pri nas – Brane Zorman. Svojo prostorsko elektroakustično kompozicijo je naslovil Orkestrirani napad – subliminalna verzija. Kot pravi sam, gre za skozi skladbo za razmisleke o utopični refleksiji na odmev informacijskega, finančnega, socialnega, moralno-etičnega in osebnega kaosa, razpada civilizacijskih vrednot in pravil, kjer se sistemi ne sesujejo v eksploziji, temveč razpadajo v ozadju, v tišini, podprti z nevidnimi tokovi interesov in moči. »Kapital usmerja roko, algoritem išče cilj in usmerja pogled, orožje pa le dokonča stavek, ki je bil že zdavnaj napisan,« pravi Zorman.

Zvočni sprehodi med festivalom

Delo Allje Petric GLASnaPOT nas iz hrupa urbanih lokacij postopoma popelje v notranje pokrajine, ki jih primerja z naravnimi krajinami ter spodbuja razumevanje telesa kot instrumenta glasu. To delo že sodi v skupen niz – v festivalskem izboru mu posvečamo tri sprehode –, ki na fizični, telesni način gradi odnos do prostora. V delih koreografskih tandemov Mathilde Vrignaud in DISKOlektiv Hrbtna hoja ter Urše Sekirnik in Aje Zupanec Tu, čisto blizu doživljamo prostor prek gibalnega prisluškovanja. Zvočni sprehod Moja skrivnost se odvija v mestnem gozdu kot možnem okolju krhkega otroškega dialoga, ki negotovo zariše meje poslušanja drugega. Ad somnum, delo mladih umetnic Lucije Trobec, Lucije Lorenzutti in Lune Pentek, prefinjeno zaokrožuje kontemplativnost krajin. Travmatično zgodbo protagonistke, prepleteno z molkom in šumenjem vode, umešča na Materinski most – nekoč imenovan mrtvaški most. Končno dejanje tišine s protestnim skokom v vodo pa ob dramatizaciji življenjske zgodbe glavnega akterja naslavlja tudi sprehod Ivan Hribar, ljubljanski župan.

Priporočamo