V ponedeljek zvečer je v Cankarjevem domu potekalo sklepno dejanje letošnjega literarnega festivala Fabula. V okviru niza Fabula v teoriji je na še zadnjem dogodku festivala gostoval Philippe Sands, eden najvidnejših sodobnih pravnikov, mislecev in zagovornikov človekovih pravic. V pogovoru s profesorico in strokovnjakinjo za mednarodno pravo Vasilko Sancin se je ugledni pravnik razgovoril o nenavadnih naključjih in preobratih, ki so ga spremljali na poti nastajanja njegove knjige Vrnitev v Lemberg. Zgodbo z biografskimi elementi so pri Fabuli opisali kot preplet pravne zgodovine, osebne pripovedi in literarne raziskave. Philippe Sands odkriva zgodovino svoje družine, natančneje svojega dedka, za katerega se je izkazalo, da ima njegova življenjska pot presenetljive povezave z dvema ključnima pravnikoma 20. stoletja, ki sta se ukvarjala ravno s tistim, čemur se v svoji karieri posveča tudi Sands. To sta Rafael Lemkin, utemeljitelj pojma genocida, in Hersch Lauterpacht, oče pravnega koncepta zločinov proti človeštvu.
Ključne so človeške zgodbe
Philippe Sands je pravo študiral na Univerzi v Cambridgeu. Danes je profesor prava na University College London in odvetnik, ki pogosto nastopa pred mednarodnimi sodišči. Je avtor številnih stvarnih in akademskih knjig, redni komentator v mednarodnih medijih ter nekdanji predsednik angleškega PEN.
Vrnitev v Lemberg velja za temeljno delo sodobne pravne humanistike. Zanjo je Sands prejel nagrado Baillie Gifford za stvarno knjigo leta, nagrado Jewish Quarterly, nagrado Montaigne in naziv Guardianove zgodovinske knjige leta. Sands je pojasnil, da je dolga leta deloval predvsem v akademskem okolju, kjer je veljalo nenapisano pravilo, da mora pravnik ostati distanciran in se izogibati osebnim zgodbam. A praksa, zlasti delo na primerih genocida in zločinov proti človeštvu, ga je naučila drugače. Pravniki, je poudaril, niso stroji, temveč ljudje, zaznamovani z lastnimi izkušnjami, znanjem in okoliščinami. Prav ta človeški element po njegovem mnenju ni zanemarljiv pri razumevanju in razsojanju o rečeh. Prelomna v njegovem pisanju je bila odločitev, da zapusti stroge akademske okvire in se obrne k širšemu občinstvu. »Če želiš spremeniti javno zavest, moraš govoriti neposredno z ljudmi,« je dejal. Knjige so zanj postale ključna pot do tega cilja.
Vse poti so vodile v Lvov
V središču pripovedi Vrnitve v Lemberg je ukrajinsko mesto Lvov. Leta 2010 je nepričakovano prejel povabilo, da bi na tamkajšnji pravni fakulteti predaval o primerih genocida in zločinov proti človeštvu, s katerimi se je ukvarjal. Kje za vraga je Lvov, si je rekel Sands, preden je ime vtipkal v Google. Vse skupaj ga je pripeljalo do presenetljivega odkritja: mesto, nekoč znano tudi kot Lemberg, je bilo rojstni kraj njegovega dedka, o katerem družina skoraj ni govorila.
»Odločil sem se sprejeti povabilo, ker sem hotel poiskati dedkovo hišo. Bila sva si zelo blizu, zelo sem ga imel rad, bil je med najpomembnejšimi ljudmi v mojem življenju. O vojni ni nikoli govoril, jaz pa sem hotel izvedeti, kdo je zares bil. Tako se je začelo odkrivanje tudi moje identitete. To je bilo prvič, da je kdo od naših družinskih članov šel v to mesto po letu 1923.« Od tam naprej so sledovi iz preteklosti začeli dobivati zanimivo podobo. V tem istem mestu sta, ne da bi se poznala, študirala tudi omenjena Rafael Lemkin in Hersch Lauterpacht. Skozi preplet spominov in zgodovine je Sands pisal tudi o življenjski zgodbi teh dveh ključnih pravnikov, ki sta pomembno prispevala k sodobnemu gibanju za človekove pravice. Vse te pripovedi se sklenejo v Nürnbergu, kjer so oktobra 1946 obsodili nacističnega politika Hansa Franka.
Knjiga Vrnitev v Lemberg, ki jo je prevedel Marko Košan, je v izvirniku sicer izšla že pred desetimi leti, a se še vedno ukvarja z relevantnimi vprašanji, med drugim s tem, zakaj je razumevanje preteklosti ključno za odgovorno prihodnost, pri čemer je nujno zavedanje, da zgodbe posameznikov pomembno oblikujejo naš skupni svet.